Kapitaln(sk)i tepec: Božičkova računica

Nekje vmes vlogo dobrega prežvekovalca prevzame še vijoličasta krava, trgovci pa rdečo kapo s cofom natikajo na te in one maskote, da bi pospešili prodajo.

Objavljeno
18. december 2015 15.03
GERMANY-SANTA/
Boštjan Gorenc
Boštjan Gorenc
Decembra ne moreš pomoliti nosa iz hiše, ne da bi uzrl vsaj eno manifestacijo dobrega moža s košem daril za pridne otroke. Najprej se ti z medenjakov nasmiha Miklavž, ki s testenimi parklji obvladuje prvi teden grudna, nakar se vse obarva v rdeče, kot bi bili na kaki zadružni proslavi v gasilskem domu leta devetinštirideset, vmes pa se skorajda iztaknjeno iz časa na zapravljivčku fijaka dedek Mraz z gasparijevsko kučmo ter belim plaščem, ki zaradi globalno segretih zelenih zim ne opravlja več prvobitne mimikrijske funkcije, ki mu je olajšala nemoteno smukanje okrog hiš obdarovancev. Nekje vmes vlogo dobrega prežvekovalca prevzame še vijoličasta krava, trgovci pa rdečo kapo s cofom natikajo na te in one maskote, da bi pospešili prodajo. Božički skačejo iz televizijskih reklam, se ti srhljivo krohotajo v nakupovalnih centrih in se kot najslabše nindže na svetu vzpenjajo po pročeljih hiš s polnimi malhami na plečih. Te zimske pokazatelje povišane tolerance na kič in pomanjkanja dobrega okusa običajno opazimo na kričečih fasadah in lastniki bržda temeljito razmišljajo, s kakšnim izgovorom bi jih lahko na stenah ohranili vse leto, saj so znatno opaznejši kot vrtni palčki, njihovi bratranci iz kopnih mesecev.

A četudi se zdi, da je podoba Božička kot globalne krovne osebe, ki otroke po svetu razveseljuje z darili, skomercializirana do skrajnih meja, se dokončna monetizacija trebušastega rdečuha še ni zgodila. Že res, da si ga je za neuradno maskoto vzela največja proizvajalka mehurčkastih motilcev mirnega obiska kinematografov, a svojo dokončno vrednost bo dosegel, ko bo Sladkogorski Marko razvezal svojo mošnjo in ga bo kupil Facebook. Javne namere o tem sicer še ni predstavil, a vseeno se ta korak zdi neizogiben. Zato si lahko privoščimo zabaven miselni eksperiment in poskusimo predvideti ceno, ki jo bo Božiček dosegel.

Najprej moramo vedeti, da gre pri Božičku za krovno entiteto, ki vključuje vse decembrske dobre može. Sem štejemo dedka Mraza, s. p., ki v zelenih Pehtinih hostah prodaja revijo Kralji stezic in benti, kaj bodo Slovenci na pariški okoljski konferenci dosegli za ponovno vzpostavitev Triglavskega ledenika, kjer je prebival, dokler ni sren pošel, kot tudi svetega Miklavža, d. n. o., ki je svojo blagovno zgradil na metanju treh mošenj zlata skozi okno trem revnim mladenkam (pri čemer legenda, kakor omenja Terry Pratchett, zamolči, da je eni od mladenk s slabo merjenim metom povzročil pretres možganov). Če računamo, da nosi darila otrokom tja do desetega leta, kar je čez palec četrtina svetovne populacije, to pomeni več kot milijardo in tri četrtine rednih uporabnikov, ki se bodo k njemu vračali vsako leto, ne glede na vloženo reklamo. To je tudi ena najpomembnejših postavk v sodobnih prevzemih, ne toliko sama tehnologija, ampak množice, ki jih ta prinese s sabo.

Če za primerjavo vzamemo nekaj najodmevnejših nakupov zadnjih časov, lahko slutimo, v kakšnih številkah bi se potencialna cena gibala. Activision Blizzard je za slabih šest milijard dolarjev pred kratkim kupil King Digital Entertainment, kreatorje ene največjih tatic delovne storilnosti po vključitvi pasjanse v Okna, Candy Crush Sage. Razbijalnica sladkarij je imela ob prevzemu 474 milijonov aktivnih uporabnikov, kar pomeni, da bi po istih vatlih Božičku naračunali 22 milijard vrednosti. In to zgolj z osnovnimi uporabniki, ki še verjamejo vanj. Pri upoštevanju vseh, ki ga uporabljajo kot tradicionalistično pretvezo za obdarovanje, bi bil izkupiček še večji.

Še višjo ceno bi lahko iztržili, če bi sodili po Amazonovem nakupu ponudnika pretočnih vsebin Twitch. Ob prevzemu avgusta lani so imeli 55 milijonov aktivnih uporabnikov, za kar je moral Amazon odšteti milijardo dolarjev. Po tem tečaju je Božiček s svojimi podizvajalci vreden dobrih 30 milijard, kar pomeni, da bi si ga osemnajst najbogatejših zemljanov (med katerimi je tudi Zuckerberg) lahko prilastilo za svoje zasebne potrebe in oropalo svet prazničnega obdarovanja.

Eden odmevnejših nakupov samega Facebooka je lanska pripojitev sporočilne aplikacije WhatsApp za 19 milijard dolarjev. S 450 milijoni uporabnikov ob času nakupa tako določa ceno Božičku na 73 milijard dolarjev. To pomeni, da si lastnega dobrega moža lahko privoščijo trije najbogatejši ljudje: Bill Gates, Carlos Slim Helu in Warren Buffet. Če bi želeli svet rešiti pred akutnim pomanjkanjem prazničnih daril in opraviti notranji odkup, bi bil to velik zalogaj za jelenčke, škratke, parklje in angelce ter polhe. Ti pomagajo dedku Mrazu. Da ga ne zebe v glavo.

Če zaokrožimo zakonsko določeno minimalno plačo na Aljaski na deset dolarjev na uro, saj dvomim, da je nezahtevno manualno delo tretirano višje, Božičkov pomagalček na leto zasluži okoli 20.000 dolarjev. S še ščepcem pomoči matematike tako izvemo, da bi moral Božiček zaposlovati polčetrti milijon delavk in delavcev, da bi s celoletnim prihodkom ti lahko odkupili Božičkovo blagovno znamko.

Zdaj lahko samo upamo, da je Božiček največji zaposlovalec na svetu, sicer lahko zgolj sedimo in čakamo, dokler ne bo obdaroval samo še tistih, ki so mu podelili največ všečkov, parklji pa bodo namesto s šibami strašili z neprimernimi in grozilnimi komentarji pod statusi.