Iščem 113 metrov globine: Dovoljen je samo kamen

Opravim jih do 8.00 in se počasi pripravim na odhod na trening. Še preden pridem do čolna, vidim, da bo trening ponovno v zelo slabih pogojih. Burja še vedno neusmiljeno dviguje valove, ki mi že tri dni onemogočajo normalne treninge. Prejšnji teden sem brez težav dosegel sto metrov globine, ta teden so bili apetiti še večji. A žal mi vreme nagaja in treniram v zavetrnih legah, kjer lahko dosežem maksimalno 80 metrov globine.

Do postavljanja svetovnega rekorda v skandalopetri so še samo trije dnevi. Glavna težava pri starogrškem načinu potapljanja s kamnom skandalopetra je prenašanje mraza pod vodo. Treba se je potopiti kot v starih časih, brez obleke, plavuti, maske ... Dovoljen je samo kamen, ki ga držim v roki, da me vleče v globino. Na površino me potegne asistent na čolnu, tako da vleče vrv, na katero je privezana skandalopetra. Za to nalogo je Sandi Bitenc ravno pravšnji, njegova moč in večletni trdi trening mi vlivata zaupanje, da mu ne bo zmanjkalo moči.

Na trening sem se odpravil s hrvaškim tekmovalcem Tomom Vrdoljakom in podporno ekipo iz domačega H2O teama. Jure Kompan je tako kot že vsa leta moj varnostni potapljač. Na čolnu je še dr. Tjaž Ocepek, ki skrbi za reševanje v primeru hujših nezgod.

Želimo si mirnega morja na odprtem, kjer bi se lahko potopil več kot sto metrov, a žal že tretji dan obrnemo čoln v smeri Smokvice, ki v svojem zavetrju omogoča potope do 80 metrov. Zaradi burje se odločim, da se ne bom potapljal brez potapljaške obleke, ker me zaradi vetra na čolnu premočno zazebe. Nadenem si obleko, se pripravim, se potopim na − 75 metrov in se brez težav vrnem na gladino. Trening je preprost, a žal mnogo preplitek.

Na obali me že čaka starejši sin Jakob, ki je pred petimi dnevi dopolnil štiri leta. Takoj vzame masko in me čaka, da greva v vodo. Po pol ure opazovanja ribic se vsa premražena vrneva do žene Tanje, ki je med tem dojila novorojenca Davida. Kmalu je na vrsti čas za kosilo in počitek.

Ko popoldne prižgem računalnik, me čaka polno dela z organizacijo dogodka in maili, na katere je treba odgovoriti. Do večera opravim vsaj 30 telefonskih klicev, rešujem razne težave pri organizaciji, kar me preveč vznemirja v dnevih pred rekordnimi potopi. Počasi začne prihajati še preostanek ekipe, ki bo sodelovala na dogodku. Kot prvi prispe Dado Podnar, ki je vodja tehničnih varnostnih potapljačev. Sledijo mu tehnični potapljači iz Bosne in Hercegovine. Na koncu prispe še Haidy Kancler in TV-ekipa, ki snema dokumentarni film o meni in svetovnem rekordu v skandalopetri. Zvečer sledi sestanek s sodniki, merjenje vrvi in uskladitev s podporno ekipo. Zjutraj je na vrsti postavljanje državnega rekorda v globinskem potapljanju na vdih in potop na − 106 metrov globine.