Tiskane izdaje
Pred nekaj dnevi je portal Planet Siol opozoril na fenomen, ki se občasno tudi v svetovnem časopisju znajde v rubrikah družabne kronike, življenjskega sloga ... In sicer gre za bogate hišne ljubljenčke. Nekateri od teh − najpogosteje psi in mačke, med njimi pa se znajde tudi kakšna kokoš ali želva − so obogateli zaradi neskončne ljubezni svojih bogatunskih lastnikov.
No, prek skladov, ki skrbjo za imetje bogatašev po smrti, je takšna žival prišla do luskuznega življenja. Med temi naj bi izstopal Günther VI., sin Güntherja V., ki ga je baje (mnogi so prepričani, da gre za urbani mit) vzljubila grofica Karlotta Liebenstein (priimek bi v prostem prevodu nemara pomenil nekaj takšnega kot ljubeči kamen) ter mu zapustila okoli sto milijonov evrov, ki so se zdaj − v tacah Güntherja VI. − oplemenitile na okoli 300 milijonov. Njegovo pasje visočanstvo ima menda dva službanika, s katerima prebiva v nekdanji Madonnini vili v Miamiju, na menuju pa ima menda dnevno kaviar in meso.
Obstajajo znani ljubljenčki zvezdnikov, ki so jim ti omogočili lagodno življenje. Med temi je morda največ slave požel Bubbles, šimpanz pokojnega Michaela Jacksona. Nekaj časa je celo delil sobo in stranišče s pop ikono ter obedoval za isto mizo kot on. Ko pa je Bubbles odrasel, ga je očitno nekaj pičilo, saj je menda postal povsem nehvaležna žival ter se fizično lotila celo svojega radodarnega lastnika. Bubbles je moral v nekakšen opičji sanatorij, kjer je menda še naprej dobro materialno preskrbljen.
Med bogatunskimi kosmatinci se znajdejo tudi tisti, ki so si morali premoženje prislužiti sami. Škotska ovčarka, ki je igrala v filmu Lassie, Keiko (kit iz filma Free Willy), bernardinec Beethoven, Flipper (delfin), nemški ovčar iz priljubljene avstrijske TV-serije Rex in številni drugi − med njimi mnogi danes žal pokojni − so morali za svoj zaslužek garati pred televizijskimi oziroma filmskimi kamerami.
O tem, kako razsipni ali arogantni znajo biti ti zvezdniki med kosmatinci, ni podatkov. Prav tako ni vselej znano, koliko so ti ljubljenčki pokasirali za posamezno vlogo. Da se kosmatincu izplača malo potrpeti pred kamerami, priča podatek, da je pes, ki je v nadaljevanki Frasier odigral vlogo ljubkega Eddieja, za vsako epizodo prejel 10.000 dolarjev. Menda je bil tako priljubljen, da je dobival več pošte navdušencev kot njegovi človeški igralski kolegi.
Očitno miljonarski kosmati zaslužkarji kar kličejo po nekoliko hudomušnih, šaljivih zapisih − vsaj tako gre soditi po številnih člankih o njih. Vprašanje pa je, zakaj. Kljub temu da imamo ljudje sposobnost vzljubiti kosmatince kot lastne družinske člane in da znajo ti vračati ljubezen in vdanost celo bolj kot homo sapiensi, se zdi bogastvo hišnih ljubljenčkov nekaj absurdnega in nezaslišanega.
Predpostavljamo namreč, da štirinožnih bogatunov v nasprotju z ljudmi denar ne more zares skorumpirati in povampiriti, prav tako ga ne morejo zapustiti, denimo, mravlji ali morski algi ali svoji priljubljeni žogici − od ljudi se torej ločijo prav po tem, da jim je prihranjena pregrešno draga objestnost.
Čisto mogoče je, da ti bogati kosmatinci pri nas vzbujajo zavist. Mnogi med nami sanjajo, da bi živeli kot japonske wagyu krave, ki jejo najboljšo travo in jih cele dneve masirajo, vmes pa pijejo pivo ali sake, da si pomirijo živce od tega stresnega življenja. Na koncu jih seveda pokončajo zaradi mesa, toda po drugi strani mora tudi marsikateri Zemljan prezgodaj s sveta zaradi lakote, revščine, bolezni itd.
Vsakdo ob ekscentrični radodarnosti bogatašev do ljubljenčkov tako najprej pomisli, kako bi kosmatinski dedič lahko do smrti enako lagodno preživel z veliko manjšo vsoto denarja, medtem ko bi preostanek njegovega bogastva lahko namenili odpravljanju lakote ali revščine po svetu. Toda, ali ne velja to enako ali še bolj za človeške bogataše?
Potreba po šaljenju iz neokusnega bogastva domačih živali izhaja prav iz te zadrege: kako sploh lahko obstajajo tako premožni ljudje, da lahko tako enormne vsote zapustijo svojim ljubljenčkom? To je v resnici tisto nezaslišano, o tem ne razmišljamo, ko se smejimo absurdnosti živalskega premoženja. Življenje v takšnem luksuzu je pa pač za 99 odstotkov ljudi nepredstavljivo.
Ni torej problem v tem, da so živali bogate, problem je bogastvo enega odstotka ljudi, ki je izgubil stik z realnostjo, pa tudi z nekim osnovnim čutom za pravično razporeditev svetovnega bogastva.
Notorična in kontroverzna bogatašinja Leona Helmsley, ki je svojemu psu po imenu Trouble (Težava) zapustila premoženje v višini 12 milijonov dolarjev (sodnik je po pritožbi družine ubogemu maltežanu odmeril zgolj dva milijona), sicer pa preživela slabi dve leti v zaporu zaradi utaje davkov, je imela o pravicah svojega družbenega razreda bojda zelo izdelano stališče: »Mi ne plačujemo davkov, samo mali ljudje plačujejo davke.«
