Tiskane izdaje
S kreativnim sektorjem se ukvarjam slabih deset let. Lahko rečem, da sem imel pred letom 2010 težave, ker sogovorniki pogosto niso vedeli, o čem govorim. Čeprav so bili na pozicijah, ki zahtevajo nekoliko širšo gospodarsko razgledanost, so precej debelo gledali, ko sem omenil kreativne industrije. Nato smo tudi v Sloveniji začeli bolj sistematično raziskovati ekonomsko vlogo kreativnega sektorja. Raziskave so potrjevale, da je kreativni sektor pomemben vir zaposlitev in ekonomske prosperitete ter da je Ljubljanska urbana regija po deležu kreativnega sektorja primerljiva (!) z drugimi zahodnoevropskimi regijami. Hkrati je bilo pomembno sporočilo, da krajem, v katerih prebiva več prebivalcev s kreativnim poklicem, ekonomsko kaže bolje in da je kreativni sektor bolj odporen na krizo kot drugi sektorji.
Tako je bil odziv nekoliko boljši, a še vedno se je našel kak pametnjakovič s tistim bedastim stavkom, da je statistika kot bikini, da sicer veliko odkrije, ampak najpomembnejše zakrije, kar je morda res, vendar še vedno bolje kot govorjenje na pamet, ki je kot iberhoze, kombinirane z masko za minus dvajset. Kakorkoli, naslednji paket pomoči je prišel v obliki nemške raziskave, katere naročnik je bila spoštovana Deutche bank. Raziskava je poudarjala, da kreativni sektor zaposluje več ljudi kot nemška avto-moto industrija. Ta podatek je pritegnil več pozornosti in dvignil kar nekaj obrvi, vendar vas moram opozoriti, da so bili nemški avtomobili takrat še precej dobro zapisani.
Za kreativni sektor še vedno velja, da je pomemben del našega gospodarstva. Novejši podatki kažejo, da kreativne industrije v Britaniji predstavljajo pet odstotkov ekonomije, hkrati pa njihova vrednost narašča s tempom deset odstotkov na leto. Približno 5,5 odstotka britanskih delovnih mest se nahaja v kreativnih industrijah, kar je 1,4 odstotka več kot leto prej. Vrednost storitev, ki jih kreativni sektor izvaža, pa predstavlja 8,8 odstotka vsega britanskega izvoza storitev. Za kreativne industrije to predstavlja 11,3-odstotno rast glede na predhodno leto, medtem ko je britanski izvoz storitev zrasel le za 2,8 odstotka.
Morda pri nas (še) nimamo tako razdelanih statističnih podatkov iz zadnjih let, kar je škoda, saj bi le tako videli, kaj pomeni kreativni sektor (in njegova rast) za slovensko gospodarstvo. Vendar nas pri utemeljevanju pomembnosti kreativne ekonomije rešuje lestvica najbogatejših Slovencev − prvo mesto sta namreč zasedla predstavnika še kako kreativnega podjetja Outfit7. Čeprav gre za zelo fotogeničen podatek, bi bilo kljub temu dobro imeti nekoliko več sistematično zbranih podatkov o vlogi kreativnega sektorja, na katerih bi lahko utemeljili politike podpore. In ko smo ravno pri politikah, so kreativne industrije in kreativni sektor že vključeni v pomembnejše strateške dokumente. Morda lahko pričakujemo, da bodo tudi politični kandidati na naslednjih volitvah povedali, kaj mislijo o kreativnem sektorju in kako bi, če bi, podprli kreativni in kulturni sektor. Ne moremo sicer reči, da na tem področju zaostajamo, tudi na zahodu se do tega vprašanja ne opredeli vsak politični kandidat, kljub temu pa nas občasno kateri izmed njih preseneti z izdelanim stališčem. Nazadnje recimo Jeremy Corbin.
Aidan Cerar je urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije − RRA LUR
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec
* Ana Osredkar, soustanoviteljica zavoda Servis8, business development manager po poklicu in service designer po srcu
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG
