Tiskane izdaje
Digitalna transformacija je zadnjih nekaj let v ospredju strategij vseh večjih slovenskih podjetij. Je odsev nujnosti prilagajanja tehnološkemu napredku za zagotavljanje konkurenčnosti na trgu in sledenju pričakovanjem vsepovezanih uporabnikov. V nasprotju z marsikatero strategijo usmerjenosti v kupca, kakovost storitev ali uporabniško izkušnjo pa se zdi, da digitalizacija dejansko prodira skozi vse pore organizacijskega delovanja. Obseg investicije v tehnologijo namreč že v začetku ne dopušča prostora za neuspeh in tako celotno organizacijo aktivira v proces uresničevanja strategije. S seboj pa prinaša nove priložnosti in izzive.
Prehod na sodobne digitalne platforme vodi v optimizacijo organizacijskih procesov ter hkrati možnosti za doseganje sinergij in ustvarjanje dodane vrednosti na trgu. Velike količine podatkov (BigData) o uporabnikih, njihovem vedenju in načinih uporabe omogočajo razvoj novih izdelkov in storitev, vsebin ter poslovnih modelov, ki učinkoviteje dosegajo digitalne uporabnike v vseh stičnih točkah njihove uporabniške izkušnje.Med najpomembnejše učinke digitalne transformacije štejemo povečanje tržnega deleža, vpletenosti (engagementa) uporabnikov v digitalnih kanalih in pozitiven učinek na moralo zaposlenih (TheHuffingtonPost, 2016). Skoraj vse, razen zadnjega, pa lahko tudi merimo. V digitalnem kontekstu postane razvoj inovativnih storitev tako bolj enostaven, hitrejši in cenejši, organizacija pa bolj agilna, učinkovita in transparentna.
Danes so na čelu iniciativ digitalne transformacije največkrat vodje informatike ali digitalni vodniki. Ti se pojavijo v vlogi kupca digitalnih platform, zagotavljajo njihovo tehnološko ustreznost ter hkrati prevzemajo večji del odgovornosti za uspešno integracijo. Kompleksnost sistemov in procesov pa se z velikostjo organizacije ustrezno povečuje.
Mapiranje obstoječih procesov, aktivnosti, izdelkov in storitev je le prvi korak, ki predstavlja osnovo za izkoriščanje potencialov naprednih platform v prihodnosti. Sledi poznavanje segmentov uporabnikov in njihovih uporabniških poti, ki razkrivajo priložnosti ustvarjanja dodane vrednosti z razvojem novih storitev. Šele potem lahko razvijamo nove generične rešitve in jih prilagajamo blagovnim znamkam ter segmentom uporabnikov v različnih digitalnih kanalih.
Sposobnost osvajanja novih tehnologij, agilnega načina dela in medoddelčnega povezovanja tako postanejo ključnega pomena in kličejo po interdisciplinarnih timih.
Že leto dni kot članica projektnega tima aktivno sodelujem v procesu transformacije znotraj enega večjih slovenskih podjetij. Najprej sem k projektu pristopila v vlogi zagovornika končnega uporabnika, kmalu zatem pa sem se znašla v vlogi povezovanja produktnih specialistov, razvijalcev aplikacij pametnega doma, sistemskih integratorjev, oblikovalcev in tržnikov.
V resnici gre za proces, skozi katerega spoznavamo prepletenost in vpliv medsebojnega delovanja znotraj organizacije na rešitve, ki jih prinašamo na trg, in hkrati njihov učinek na interakcije z uporabniki v različnih kanalih. Razsežnosti projekta mi predstavljajo vedno večji izziv, po drugi strani pa priložnost za uporabo veščin in izkušenj na področju kreativnega reševanja problemov.
Zdi se, da digitalna transformacija predstavlja kontekst in platformo, kjer se design thinking tudi pri nas lahko dokaže kot učinkovit pristop v razvoju inovativnih storitev. Ker je v osnovi usmerjen v uporabnika, njegovo izkušnjo in kakovost storitev, pa hkrati uresničuje tudi zaveze strategij preteklosti.
***
Ana Osredkar je vodja za tržne in potrošniške raziskave v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
* Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
* Matej Povše je fotograf in multimedijski ustvarjalec.
