Pošta Slovenije je fascinantno podjetje. To je podjetje, ki me vedno znova, vztrajno in zelo precizno usmerjeno preseneča. Pred dnevi mi je tako na misel prišla nezaslišana ideja, da bi ob oddaji pošiljke nekaj tudi natisnil na okencu. Ni šlo. Preprosto tega »ne držijo« oziroma nimajo na razpolago tiskalnika.
Gospa na okencu je bila resnično prijazna in v krajšem pogovoru, ki je sledil, je med drugim razkrila, da nima dostopa do interneta. Ko sem se ozrl naokoli, sem bil na levi obkrožen z ledenimi kockami, bajaderami, žitnimi ploščicami in srečkami, na desni s plišastimi medvedi, ki so se mi režali v obraz, dežniki, grelci za noge, revijami, dioptrijskimi očali, manikirnimi torbicami ... Priznam, ostal sem brez besed.
Pošta Slovenije je fascinantno podjetje, saj vsako leto zagotavlja večmilijonske dobičke. In ima kratko-, srednje- in dolgoročne načrte o transformaciji v poštno logistično informacijsko velesilo. Skladno z informacijsko revolucijo, ki jo prinašajo lisice in o njej tulijo po rogu.
Pošta Slovenije je fascinantno podjetje. Spomnim se njihovega preskoka iz storitve, ki je zagotavljala, da bo pošiljka dosegla svoj cilj v enem dnevu oziroma naslednji dan, v politiko, da morda bo, morda ne bo ... dan, dva gor ali dol. To se je zgodilo približno takrat, ko sem nekaj zabojev kopalniške opreme, ki so potovali s severa Nemčije, prejel v Ljubljani v dveh dneh in pol. Sledila je postelja, ki je s cenejšim poštnim servisom potrebovala kak dan več za pot od Barcelone do Ljubljane.
Pošta Slovenije je fascinantno podjetje. Že sam izgled poslovalnic je preprosto fascinanten. Pot do okenca je pogosto tako nepredvidljiva, da mi omogočajo najti tisto drobno nišo nekje zadaj za gorami neobhodnih budalaštin le še vrste čakajočih pred njimi. Fascinatna je tudi skladnost gora predmetov, rumenočrnosrebrno sijočih polic, pultov in okenc, trikotnikov, stebričev, granita, rostfraja in plastike. Opraviti imamo z oblikami, ki so do pred kratkim, ko se jih je še videlo s prostim očesom, sporočale resnost institucije. To so bile oblike, ki so sporočale, da imamo opraviti z Institucijo. Uporabnost vse te gomile opreme je zanemarljiva kategorija. Pomemben je vtis o pomembnosti.
Pošta Slovenije je fascinantno podjetje. Kajti tam ne morem zaviti paketa. Papirja, namenjenega zavijanju, tistega rjavega, po domače pak papirja, namenjenega izključno in samo zavijanju, pač ni mogoče kupiti na pošti. Lahko pa si privoščite rum ploščico.
Pošta Slovenije je fascinantno podjetje, saj je v polnem obsegu prepoznala potencial, dejansko nišo znotraj poštarskega posla, v zastopstvu vse širine kitajske proizvodnje. Noben »china shop« ji ni konkurenčen. Pošto na relaciji Kitajska−Slovenija obvlada do obisti.
Pošta Slovenije pa je res fascinantno podjetje, ker kljub vsemu zgoraj zapisanemu v njem dela armada čudovito prijaznih ljudi. Poštarja se vsakokrat, ko v njegovih rokah ne zagledam modre ovojnice, razveselim kot otrok. Čudovito romantično doživetje je, ko z nekom, ki mi prijazno prinese nekaj mojega, lahko pokramljam. To je tisti resnično prijetno fascinantni del pošte.
Takrat, ko zaprem vrata za poštarjem na kolesu, se seveda vprašam, ali je res tako nujno in usodno, da na nivoju podjetja tako neradi garantirajo, da bo pošta res prišla naslednji dan, če je res tak problem, da med vso tretjerazredno navlako komaj najdem okence, da je, vsaj meni, morda preobčutljivemu glede teh tem, interier poštnih poslovalnic nekaj najbolj odvratnega daleč naokoli in da pač tam ne morem ne tiskati ne zavijati paketov.
Se pa pri tem zdrznem ob misli, kaj se bo zares zgodilo, če se uresničijo napovedi in taista pošta preide v digi-logi-info-e-app pošto in izginejo še poštarji ...
Andrej Mercina je arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
***
Osrednja rdeča nit kreativnih blogov je kreativnost - kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.
* Tadeja Bučar, komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
Kreativne bloge lahko prebirate TUKAJ.