Tiskane izdaje
Kljub strateškim usmeritvam na ravni EU, prizadevanjem nekaterih regionalnih agencij in deklarativnim strategijam podjetij v inovacije in uporabnike je to še vedno največji izziv, s katerim se soočamo kot so-ustvarjalci kreativne ekonomije na slovenskih tleh.
Udeležence kreativne industrije ali ustvarjalne dejavnosti s ciljem ustvarjanja delovnih mest in profita, kot jih opredeljuje Aidan v enem od prejšnjih blogov, hkrati označujemo za prekerne delavce, ki nemalokrat ustvarjajo kot freelancerji, v coworking prostorih in za svoje delo niso ustrezno plačani. Oksimoron.
Redna zaposlitev v oblikovalskem studiu, za katerim stoji največji slovenski izvoznik, me ne uvršča med prekerne delavce. Kot studio pa se na trgu prav tako pogosto soočamo z nezadostnim razumevanjem oblikovanja in dodane vrednosti, ki jo s svojim znanjem in delom prinašamo v rešitve za naročnike.
»Mal dnarja, mal muske« ali pa »delamo pod ceno za referenco« je lahko hitro začarani krog, ki pelje v povprečne kreativne izdelke, nezadostne poslovne rezultate in slabe partnerske odnose. Pod črto pa so oblikovalske rešitve še vedno rezultat predanega dela, podpisane z avtorskim pečatom, ki puščajo sled v okolju in zahtevajo odgovoren odnos. Težava je, da za svoje delo kljub referencam, znanju in izkušnjam kreativci premalokrat dosežejo ustrezno ceno. Ustvarjanje profita in delovnih mest pa sta lahko šele posledici napisanega. Ne uspe nam torej vzpostaviti ustreznega zavedanja in percepcije dodane vrednosti, ki jo ustvarjamo s svojim delom. Kako torej narediti korak v pravo smer, ko bomo za ustrezno plačilo z naročniki razvijali nove izdelke, storitve, blagovne znamke, ambiente in interakcije, ki bodo njihove uporabnike navduševali?
Najprej − demistifikacija. Kreativnost se ne zgodi v črni skrinjici za skritimi vrati oblikovalskega, oglaševalskega, arhitekturnega ali kakega drugega kreativnega studia. Je način razmišljanja, strukturiran iterativni proces, podpisan z osebno noto ustvarjalca/-ev. Rezultat je največkrat kompromis med vhodnimi zahtevami naročnika, ambicioznimi rešitvami ustvarjalca/-ev in usklajevanja s tehnološkimi ter cenovnimi omejitvami. Razkrijmo proces, definirajmo rezultate posameznih faz in vzpostavimo realna pričakovanja.
So-ustvarjanje; vsi smo kreativni in vse je oblikovano. Marsikateri kreativec se ne bo strinjal. So izučeni mojstri svoje obrti. Tako kot naročniki pa tudi mi ne smemo pozabiti na naše uporabnike. Rešitve, ki jih načrtujemo, morajo biti uporabne in koristne za končne uporabnike ter hkrati zagotavljati dodano vrednost in razlikovanje na trgu za naročnike. Identificirajmo resnične in neodkrite potrebe končnih uporabnikov, vključujmo uporabnike v razvoj rešitev, postavimo naročnike v uporabnikove čevlje in soustvarjajmo s strokovnjaki panoge.
Izobraževanje skozi izkušnjo; neotipljivo in abstraktno najlažje vrednotimo skozi izkušnjo. Pred leti smo v studiu za Javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije RS (Japti) pripravili model usposabljanja in izobraževanja MSP za uvajanje industrijskega oblikovanja in ga z enim podjetjem tudi uspešno izvedli. Japti ne obstaja več in z njim voucherski program, ki je malim in srednjim podjetjem omogočal tovrstno izobraževanje. Z večino naročnikov pa še vedno izvajamo delavnice design thinking, ki projektnim skupinam omogočajo neposredno izkušnjo oblikovalskega procesa in s tem lažje vrednotenje našega dela. Dodano vrednost oblikovalskih raziskav, ki jih za naročnike delamo danes, bi težko opredelili v pitchu. Ozavestimo z izkušnjo!
Izobraževanje skozi delavnice je bilo verjetno tudi povod za vabilo k pisanju tega bloga. Skupaj s sodelavci v okviru iniciative Service Design Slovenija namreč organiziramo delavnice oblikovanja storitev. Udeleženci z različnimi ozadji se v okviru teh delavnic na zabaven način naučijo, kako metode in orodja, kot so persone, hitra etnografija, uporabniške poti, prototipiranje in business model canvas, uporabijo za načrtovanje inovativnih storitev po meri uporabnika.
Skratka še bolj abstraktno in neotipljivo. Več o delavnicah storitvenega oblikovanja naslednjič, do takrat pa vabilo na izkušnjo iz prve roke. Na Ljubljana Sustainability Jam, ki bo potekal med 21. in 23. novembrom, se kmalu lahko prijavite tukaj.
Ana Osredkar je soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.
* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR.
* Matej Povše je fotograf in multimedijski ustvarjalec.
