Tiskane izdaje
Gentrifikacija je pojem, ki ima v sebi nekakšno zanko, mogoče Kavelj 22. Čeprav se trudim, pojma ne razumem vedno, včasih mi ga namreč ne uspe povezati s kontekstom, v katerem se pojavi. Zasledim pa pojem gentrifikacija vse večkrat, še posebej pogosto zadnje čase − v povezavi s kreativnostjo in kreativnimi prostori ter območji.
Na faksu smo brali, da z besedo gentrifikacija označujemo proces prilagajanja določenih predelov mest višjim družbenim razredom. Nekakšen vdor srednjega razreda v degradiran prostor in/ali predel, posledica tega vdora pa je odseljevanje revnejših prebivalcev oziroma umik manj donosnih ekonomskih aktivnosti iz tega dela mesta. Proces razumem na primeru Londona, Amsterdama ali New Yorka. Gre približno takole. Na vzhodni strani Manhattna se je trlo raznih ustvarjalcev, boemov, umetnikov, manjšin itd. Razlog je bil poceni prostor, zanimiva scena, trendseterski klubi, po bifejih pa so se klatili Iggy Pop in podobni. Predel je kmalu postal svetovno znan, privabil je nove prebivalce, napadli pa so ga tudi turisti. To je prizadelo revnejše prebivalce, ki so se zaradi vse dražje najemnine odselili na drugo stran mesta. V novi soseski niso poznali sosedov, niso imeli prijateljev, kaj šele nekoga, ki bi jim pazil otroke, medtem ko so oni opravljali svojo drugo službo. Naslednji so bili na vrsti ustvarjalci, umetniki in boemi − tudi njim je vsakdanje življenje v tem delu mesta postalo predrago. Nato se je odselil še Iggy Pop, ker je predel postal dolgočasen. Zgodbo sem si izmislil, gre za ilustracijo klasičnega vzorca gentrifikacije, ki primarno izrine revnejše prebivalce, sekundarno pa tudi tiste, ki so zanimivost predela soustvarili.
Drugačen je primer letališča Tempelhof. Zgodbo bom malo spremenil, tako da bo bolj ilustrativna. Recimo, da je protest meščanov ustavil razvoj degradiranega območja, kot so si ga zamislili mestni načrtovalci. Bivše letališče je namesto razvojnega projekta postalo park. Torej so meščani s ciljem višje kakovosti življenja ustavili gentrifikacijo. Ampak, kaj pa če zaradi tega območje zraven parka/letališča postane dražje, revnejši pripadniki manjšin pa so se primorani odseliti kilometer bolj jugozahodno, kar njihov čas potovanja v središče mesta podaljša za dobre pol ure? Je gibanje protestnikov proti gentrifikaciji le-to soustvarilo, le na drug način? Je vsaka izboljšava nekega javnega prostora že nov proces gentrifikacije?
Kako pa je s tem v Ljubljani? Gentrifikacija se zadnje čase veliko omenja, tudi v kontekstu ustvarjalnih dejavnosti. To je, po mojem, zelo v redu, saj kaže na obstoj kritičnega diskurza o razvoju mesta. Vendar pa so teze, ki povezujejo gentrifikacijo z ustvarjalnimi dejavnostmi, lahko protislovne, saj ustvarjalne dejavnosti (še) niso gentrificirale nobenega ljubljanskega predela. V glavnem se ustvarjalne dejavnosti pri nas selijo v prostore, ki so bili prej bolj ali manj pod-izkoriščeni. Gre predvsem za primere Tobačne, Celovške, Šiške itd. Ti primeri niso sprožili odseljevanja primarnih prebivalcev oziroma nekih drugih šibkejših ekonomskih dejavnosti, le doprinesli so neko novo vsebino. Zato so vzporednice med ustvarjalnimi dejavnostmi in gentrifikacijo, na primeru Ljubljane, vsaj nekaj let prezgodnje. Morda potrebujejo zasuk: projekti neuspele gentrifikacije lahko, vsaj začasno, postanejo prostori ustvarjalnosti. Take ali drugačne.
***
Aidan Cerar, je urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije − RRA LUR.
