Kreativno: »Pogumna«

Kako se počutim na pragu dežele samostojnih podjetnikov.

Objavljeno
02. junij 2017 10.06
Ana Osredkar
Ana Osredkar

V zadnjih dveh tednih vsakič, ko pogovor z znanci nanese na »Kaj je pa pri tebi novega?«, moj odgovor pripelje do odziva »Ti si pa pogumna«. Moji možgani potem premlevajo, ali je to izraz navdušenja nad »pogumno« potezo ali nezaupanja v tvegan podvig. Moj optimistični notranji jaz, trenutno na dobršni meri adrenalina, me precej hitro spomni, zakaj sem sprejela to »pogumno« odločitev. Tako sem se po tretjem tovrstnem odzivu nehala spraševati, kaj konkretno s tem sogovornik misli.

Po nekaj več kot desetih letih sem izstopila iz delovnega razmerja za polni delovni čas in vstopam v deželo samostojnih podjetnikov. Dobro delovno mesto, dobro in predvsem redno plačo sem se odločila zamenjati za negotovost samostojnega podjetništva v kreativnih industrijah in okolju, kjer sta znanje in kakovost še vedno podcenjena, dobri kadri pa množično bežijo iz države. Lahko si predstavljate prve odzive staršev in najbližjih sorodnikov.

Ko se odločaš za odprtje espeja, ti espejevci v prijateljskem krogu povejo, da je postopek preprost. Registracija na eVem točki ti vzame manj kot uro, prijaviš normirane stroške in pač sam vodiš svoje računovodstvo, predvsem če si po izobrazbi ekonomist. Po enem tednu ugotavljam, da v resnici res ni pretirano zapleteno in sem trenutno na 99 odstotkih vseh opravkov in formalnosti, samo še na Furs moram skočiti po nekaj informacij o poslovanju s tujino. Imam pa ves čas občutek, da sem gotovo kaj pozabila vprašati, urediti in da me bo čez kakšen mesec ali dva kaj presenetilo.

Kar se tiče poguma, moram priznati, da sem ga kar nekaj časa zbirala. Več kot pol leta sem ob zanimivem delu, polnem izzivov in v dobri ekipi nenehno premlevala, ali dati prednost sebi in normalnemu ravnotežju med osebnim in poslovnim življenjem ali še naprej kot hrček na drogah izpolnjevati neskončno listo to-do za dosego strateških ciljev podjetja. Ko sem se zavedla, da zadnje lahko počnem še naslednjih deset let, medtem ko bosta moja izčrpanost od vožnje in odsotnost osebnega življenja le naraščala, je bil odgovor na dlani. Pa vendar je bila odločitev težka. Predvsem jo je bilo težko sprejeti v relativno privilegiranih okoliščinah. Poleg tega pa so v hišo ves čas prihajali projekti, ki so predstavljali priložnosti za pridobivanje novih znanj in spoznavanje novih tehnologij.

Najboljša odločitev, ki sem jo lahko sprejela v danih okoliščinah, je bil popoln odmik od vsega. Za mesec dni sem pozabila na službo, zavod, delavnice, predvsem pa nisem razmišljala o strahovih, negotovosti, prekarstvu, neplačnikih, odsotnosti naročnikov in drugih vidikih potencialnega popolnega poloma. Po mesecu dni sem še vedno čutila, da je čas, da dam prednost sebi. In tako je danes minil teden dni, odkar sem samostojna podjetnica.

Včasih je treba samo sprejeti odločitev in stvari se začnejo sestavljati v pravo smer. Za zdaj s projekti kar dobro kaže in sem polno zasedena. Malo sem sicer vraževerna in si ne želim vnaprej risati rožnate slike, prav tako pa se ne obremenjevati s počasnim avgustom. Pa da ne bo pomote, trenutno še nimam jasne vizije o tem, kaj hočem delati in kje hočem biti čez leto dni. Zadnje me pri vsem izzivu še najbolj skrbi. Ko imaš vizijo, je po mojem mnenju bistveno lažje. Vse, kar počneš, lahko primerjaš s tem, ali te pelje proti doseganju vizije ali ne, in se tako lažje odločaš.

V čakalni vrsti na Ajpesu sem na digitalnem displeju uzrla podatek, da z marcem 2017 samostojni podjetniki predstavljajo 42,3 odstotka vseh registriranih poslovnih subjektov v Sloveniji, medtem ko gospodarske družbe predstavljajo 34,8 odstotka. Več nas je kot podjetij. Zanimivo bi bilo preveriti, kakšen delež dodane vrednosti v ekonomiji predstavljamo. Podatki za kreativne industrije obstajajo, a to je že druga tema.

Za pogum so zaslužni tudi družina in prijatelji, ki me spodbujajo. Vsem drugim pogumnim želim veliko kreativnih izzivov, sogovornikov, ki cenijo vaše delo, in podpornega okolja ljudi, ki verjamejo v vas.

Ana Osredkar je vodja za tržne in potrošniške raziskave v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.

***

Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...

S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:

* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.

* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.

* Marko Brumen, po izobrazbi ekonomist in kulturni manager, v prostem času pa zaljubljenec v festivale.

* Tadeja Bučar je komunikologinja, aktivistka in diagnostičarka dobrih idej, ki najbolj uživa v vlogi kreativne vodje skupnosti PUNKT.

* Matej Povše je fotograf in multimedijski ustvarjalec.