Kreativno: Spremembe so in spremembe bodo

Vsakič znova pišem ta blog zadnji dan pred oddajo. V večini primerov sem imela vse do danes na zalogi kakšen dogodek, izkušnjo ali razmišljanja, danes pa tabula rasa. Tale oktober je vse od začetka namreč eno samo bentenje ob občutkih nemoči in nezmožnosti vplivanja na dogodke. Namesto da bi, tako kot narava jeseni, počasi umirjala vse aktivnosti in spravljala stvari pod streho pred koncem leta, v slogu kljukic na letni listi to do, se iz dneva v dan spreminjajo okoliščine, načrti in posledično motivacija.

Spremembe so načeloma boljše kot občutek statičnosti. So priložnost za nove izzive, rast in odkrivanje. Problem soočanja s spremembami je oklepanje udobja ustaljenega, strah pred neznanim in pomanjkanje občutka nadzora. Ko daljše obdobje usmerjaš energijo, motivacijo in svoj čas v gradnjo namišljenih lego kock in se v »mesto« prikradejo nevihte in ti porušijo vse tiste pisane, visoke stolpce, ima človeka po prvem šoku odprtih ust, da bi kričal. Nenadoma se soočaš s spremembami, ki so posledica okoliščin, na katere nimaš nobenega vpliva.

Pred kratkim sem slišala teorijo, da je glavni vzrok frustracij, povezanih s strahovi in nepričakovanimi spremembami, ta, da nekateri svoje življenje in službo obravnavamo bolj kot projekte, in ne kot pot. Takoj sem se spomnila na tisto start-up pitching pravilo, kako je bolj prepričljivo, da svoj start-up potencialnim VC-jem (vlagateljem) predstaviš kot venture, in ne projekt. Projekt ima namreč svoj začetek in konec, venture pa je bolj pot uresničevanja vizije. Projekt je lahko uspešen ali ne, venture pa je pot, na kateri iščemo rešitve, se učimo iz napak in tako rastemo.

Vizija Servisa 8 je, da ljudi navdušujemo za spremembe. V delavnicah jih popeljemo skozi proces, v katerem jim podamo orodja, s pomočjo katerih oblikujejo inovativne storitve. Zadnje pa pomenijo tudi organizacijske spremembe, nove načine dela in zahtevajo nove načine razmišljanja, na kar včasih nehote pozabimo. Sposobnost organizacij za rast in kontinuirano učenje je najbolj odvisna od ljudi in njihovega načina upravljanja.

V novembrski izdaji Harvard Business Review v članku Zakaj se organizacije ne učijo avtorja navajata štiri glavne človeške lastnosti, ki omejujejo sposobnost organizacij za razvoj in učenje v spreminjajočem se okolju: čezmerno osredotočanje na uspeh, nagnjenost k hitremu ukrepanju, strah pred izstopanjem in prevelikim zanašanjem na zunanje strokovnjake. V članku te lastnosti razdelita na izzive in podata načine za njihovo reševanje. Da bi se iz napak lahko učili, je treba ustvariti okolje, v katerem so napake dopuščene, in omogočiti čas za refleksijo. Posamezniki, ki niso obremenjeni z upoštevanjem organizacijskih norm in pravil, lahko organizaciji z novimi načini dela in izkušnjami prispevajo več, kot če jih v tem omejujemo s pravili in procesi, ki jih oblikujejo zunanji strokovnjaki.

Zdi se, da smo pri nas kljub vsemu še ujeti v stare paradigme upravljanja in razmišljanja: važno je, kakšen je rezultat; po padcu se le hitro poberi in ukrepaj!; poskrbi, da ne boš preveč izstopal; in dober rezultat bodo zagotovili le zunanji strokovnjaki. Ampak spremembe so in spremembe bodo. Čas je, da spremenimo način razmišljanja in najdemo načine, kako z njimi rasti. Za začetek vsaj tako, da se jim zgolj prepustimo.

Ana Osredkar je vodja za tržnih in potrošniških raziskave v Gorenju, pobudnica lokalnih Global Service Jam delavnic in soustanoviteljica zavoda Servis8.

***

Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...

S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:

* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti

* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar

* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG

* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR

* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec