Tiskane izdaje
A preden se lotimo vprašanj, najprej nazaj k osnovam.
Smart rešitve oziroma sistemi zaznavajo in nadzirajo stanje naprave ali sistema ter sprejemajo odločitve na podlagi razpoložljivih podatkov in tako izvajajo smart aktivnosti (Wiki). Danes jih najdemo v različnih kontekstih in dejavnostih, od pametnih telefonov, diagnostičnih naprav v zdravstvu ter rešitev za energetski management, pa vse do aplikacij za pametna mesta oziroma Smart Cities in interneta stvari. Smart rešitve lahko razumemo kot avtomatizacijo postopkov/aktivnosti, ki jo omogoča napredna tehnologija in tako zagotavlja večjo učinkovitost. Smart je bolj preprosto, hitro, zanesljivo, temelji na podatkih, danes pa je predvsem povezano z medmrežjem.
Na drugi strani usmerjenost v uporabnika v kontekstu razvoja inovativnih rešitev pomeni vključevanje uporabnika v razvojni proces, da bi bolje razumeli njegove potrebe in navade ter jih prevedli v rešitve (Wiki). Vprašanje, ali usmerjenost v uporabnika dejansko vodi k radikalnim inovacijam, deli stroko, o tem enkrat drugič. Vsekakor jo proizvajalci in blagovne znamke umeščajo med svoje vrednote in uporabljajo kot USP in element diferenciacije na trgu. Sama razumem rešitve »user centered« kot tiste, ki uporabnikom rešujejo probleme in zadovoljujejo potrebe, za katere še ni obstoječih rešitev.
Na IFA je bilo možno videti kar nekaj primerov rešitev smart in user centered oziroma kombinacije obeh. Sprašujem pa se, kakšno dodano vrednost lahko predstavljene rešitve dejansko ponujajo potencialnim uporabnikom in koliko resničnih problemov rešujejo.
»Smart« in »user centered innovation« v praksi
Siemens celotni portfelj gospodinjskih aparatov povezuje v omrežje in omogoča njihovo upravljanje prek aplikacije Home Connect. Pralni stroj vam svetuje izbiro najprimernejšega programa pranja, kamera v hladilniku omogoča vpogled v njegovo notranjost na daljavo, da ne boste kupovali jajc, ki jih imate še na zalogi, pomivalni stroj šteje vašo porabo pralnih tabletk, pečica pa vam svetuje najprimernejše načine za pripravo jedi. Blagovna znamka nam torej sporoča, da tako kot uporabniki pranje perila razume kot nego perila, želi nam pomagati pri racionalnih nakupih hrane in idealni pripravi jedi ter racionalni porabi tabletk za pranje posode.
Pri zadnjem se mi pojavlja še največje vprašanje uporabnosti, v preostalih primerih pa predvsem to, ali res potrebujemo še eno »stično točko«, v tem primeru aplikacijo za sprejemanje pametnih in racionalnih odločitev. Osebno se mi še najbolj uporabna zdi možnost zagona pralnega stroja na daljavo, eno uro pred prihodom domov, da lahko perilo takoj obesim. Seveda pa vse postane vprašanje, ko pri demo predstavitvi podobne rešitve znamke LG demonstartorka v petih minutah trikrat reče: »Se opravičujem, očitno imamo probleme z wirelessom.« Ko na Sonyju vprašam, ali lahko njihove brezžične zvočnike povežem z mediacentrom drugega proizvajalca in vse skupaj upravljam prek njihove aplikacije, se mi demonstrator le prijazno nasmehne in pove, da žal ne. Vsak proizvajalec ima svojo platformo, aplikacije in uporabniške vmesnike.
Čeprav smart rešitve dandanes večinoma pomenijo povezovanje naprav prek medmrežja, pa so pametne tudi tiste, ki delujejo samostojno. Ena takih je Panasonicova indukcijska plošča Genius Sensor +, ki uravnava nastavljeno temperaturo v posodi tudi takrat, ko vanj dodamo hladnejšo hrano, in tako zagotovi enakomerno obdelavo hrane. Še eden takih primerov je najnovejši hladilnik Gorenje. Ta s spremljanjem naših navad temperaturo v hladilniku zniža uro pred najpogosteje zaznano uporabo. Tako prepreči večji padec temperature pri odpiranju in s tem negativen vpliv na svežino izdelkov. Izdelka tako vsaj delno rešujeta probleme, s katerimi se uporabniki srečujemo pri pripravi hrane, kot so prekipevanje vode, zažgani ocvrti šampinjoni in postana zelenjava.
Ker težko snamem svoja očala, sem na sejmu pogrešala predvsem novosti in izdelke, ki bi jih dopolnjevale storitve. Še najbliže produktno-storitvenim sistemom je Philips, ki svoje izdelke s področja zdravja in osebne nege nadgrajuje z individualiziranimi storitvami.
Zapestnica za merjenje krvnega tlaka prek aplikacije spremlja spremembe stanja in omogoča vpogled v stanje in analizo zdravstvenega stanja na daljavo tudi osebnemu zdravniku. Za učinkovitejšo nego obraza, prilagojeno individualnim značilnostim kože, pa ponuja strokovno analizo obraza in nasvete za uporabo izdelka za čiščenje obraza, in to ne prek aplikacije, temveč v živo.
Sejem je ponudil dober vpogled v prihajajoče novosti na trgu, ki pa po mojem mnenju ne predstavljajo novih načinov reševanja problemov uporabnikov, temveč služijo predvsem pozicioniranju blagovnih znamk kot tehnološko naprednih. Inovacije v teh panogah še vedno žene napredek v tehnologijah, in ne odkrivanje še nezadovoljenih potreb uporabnikov.
Ana Osredkar je business development manager v Gorenje design studiu, soustanoviteljica zavoda Servis8 in service designer po srcu.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG
* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije - RRA LUR
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec
