Tiskane izdaje
»Kdorkoli misli, da lahko fotografira samo za natečaje, dela veliko napako v svoji karieri. Močne zgodbe ne sledijo trenutnemu trendu in dobra žirija tega ne nagradi,« so besede Larsa Boeringa, direktorja World press photo, organizacije za izbor najboljših novinarskih fotografij, ki bo letos že 59. organizirala natečaj.
Lepe misli, realnost je drugačna. Realnost organizatorjev natečajev ni vedno sorazmerna z številom prijavljenih del, ki so z narejena z mislijo o drugačno svojem. Pravila za prijavo na natečaj se letos končno postavljajo v smer, ko ne bo več mogoče prevelike manipulacije v reportažni fotografiji (režiranja motiva, velike naknadne obdelave fotografij ...).
Nekateri organizatorji participacijo tudi zaračunajo in od tega živijo (zgoraj omenjeni je zaenkrat izvzet). Kaj ne bi, ko pa nas je toliko potrditev željnih profesionalnih fotografov. Že sam pojem profesionalni fotograf je težko definirati, torej tisti, ki se vsaj delno preživlja s fotografijo. Le v ZDA je okoli 150 tisoč profesionalnih fotografov. Hitri izračun nam da številko 3,5 miljona takšnih po vsem svetu. Fotografskih natečajev vseh zvrsti pa je po nekaterih neuradnih ocenah le okoli 300. Torej nam res mora ostati pred očmi zadnji del izjave gospoda Boeringa »... močne zgodbe ne sledijo trenutnemu trendu ...«.
Natečaji vedno prinašajo strinjanje ali nestrinjanje z dokončnimi odločitvami žirij. To je čar večine natečajev z dolgoletno tradicijo. Ker ima žirija to moč, da samostojno in odgovorno odloča o izboru. Vedno je moč spregledati dobro fotografijo med desetisočim poslanimi na natečaj. In najboljše je vedno relativno.
Kako zanimivo je poslušati teren. Ta je vedno delni prikaz trenutnega stanja fotožurnalizma. Vedno je prisotna želja po zmagi, četudi, kakor sem zapisal v prejšnjem blogu, na račun humanega odnosa do fotografiranega posameznika.
Ko sprašujem teren, dobim odgovor: »Za dobro stvar tudi preko trupel«, »Za nagrado lahko priredim motiv«, »Saj se fotografirani tega ne zavedajo«...
Družba tone, ljudje se ne razumejo in ljudje si ne zaupajo. Te stvari lahko sprožijo že prvi nepremišljeni pritiski na sprožilec fotoaparata. Ko je računalniška miška pripravljena spreminjati fotografijo. Ko so debate o etiki v fotografiji samo še slaba vest.
Ko začnemo svoj fotografski pogled prilagajati stilu dosedanjih nagrajencev, ko ga začnemo prilagajati dosedanjim željam bodočih žirantov, pademo iz sveta fotografije v svet holivudske pornografije. Svet je velik in raznolik.
Prijave na natečaj se lahko začnejo!
Matej Povše je fotograf in multimedijski ustvarjalec.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Ana Osredkar, business development manager v Gorenje design studiu, soustanoviteljica zavoda Servis8 in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG
* Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije − RRA LUR
