Minuta za vzgojo: Iskrice v očeh za večjo samozavest

Družba potrebuje učitelje. Z njihovo pomočjo lahko zrastemo v boljše, bolj izobražene odrasle z dobrimi vrednotami.

Objavljeno
15. september 2016 09.03
Posodobljeno
15. september 2016 12.00
Slovenija, Ljubljana, 13.September2012, Zasebna šola Lila. Foto: Igor Zaplatil/DELO
Sonja Merljak
Sonja Merljak

Paraolimpijec David Lega, ki je pred kratkim na Brdu pri Kranju nagovoril učitelje in ravnatelje, po svetu med drugim predava o tem, kako je lahko kljub svoji invalidnosti tako zelo zadovoljen, poln življenja, iznajdljiv in podjeten.

Pa tudi – zakaj številni otroci njegove generacije to niso.

Eden od odgovorov, ki jih je našel skozi svojo življenjsko zgodbo, je, da številni otroci niso videni; da odraščajo brez ljubezni, spodbude, opore in zahtev.

Ne vidijo jih njihovi starši, ne vidijo jih niti njihovi učitelji.

Učiteljem je poskusil dopovedati, kako pomembno je zaradi tega njihovo delo. Tudi od njih je namreč odvisno, ali bodo otroci odrasli v zadovoljne odrasle.

Seveda je to v prvi vrsti stvar staršev. Toda starši se starševstva razen v šoli za starše ali iz svojega družinskega okolja niso učili.

Učitelji imajo kakšno priložnost več, da se seznanjajo s principi vzgoje – denimo na predavanjih Inštituta za etiko in vrednote Jože Trontelj, ki zdaj že tradicionalno v septembru organizira posvet Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, na katerem je letos gostoval prav David Lega.

Svetoval jim je, naj v razredih poskušajo uzreti otroke, ki so sicer spregledani. Otroci bodo svojo samozavest črpali iz njihovih oči; iz pogledov, s katerimi jih bodo gledali. Bolj ko bodo nasmejani, bolj bodo imeli občutek, da so videni, cenjeni.

Seveda, je dodal David Lega, učitelji nimajo vedno časa, da iz množice izluščijo tistega otroka, ki najbolj potrebuje njihovo pomoč. Zato bi jih morali ustrezno razbremeniti, jim dovoliti, da so učitelji, ne pa denimo birokrati, kar se dogaja tudi na Švedskem.

Družba potrebuje učitelje. Z njihovo pomočjo lahko zrastemo v boljše, bolj izobražene odrasle z dobrimi vrednotami. Potrebujemo jih, da razpnemo krila, da sežemo dlje, kot bi sicer. Potrebujemo jih, da nas vidijo, opazijo, da skrbijo za nas.

»Da to lahko naredijo, se morajo čutiti pomembne. In to je naloga politikov. Morajo jih podpreti, a ne samo z denarjem, ampak s tem, da jim priznajo njihov status. Če na koncu leta ostane nekaj denarja, tega ne smemo porabiti za nove tablice, ampak za to, da učitelje učimo, kako naj postanejo boljši učitelji.«

Učiteljem je treba tudi zaupati, tako kot je on zaupal trenerki plavanja, ki mu je naročila, da naj se kljub paralizi rok in zgolj z malo mišic v nogah nauči zlesti iz bazena.

»Po vsakem treningu sem moral dvakrat ali trikrat poskusiti. Vedno mi je dajala nasvete, kako naj nadaljujem. Ko nisem mogel več naprej, me je dvignila. Potreboval sem štiri leta, da mi je uspelo. To je bila njena zahteva. Lahko bi ji rekel, ne želim tega početi, zlobna si, a sem ji zaupal. Bila je ena od mojih številnih vzornikov, in ko mi je po štirih letih uspelo, sva bila oba presenečena.«

Njegova trenerka ni bila edina, od katere se je naučil veliko. V spominu ima učiteljico, ki ga je učila risati z voščenkami, čeprav so imele ogaben okus. Pa starši, ki so mu predali najpomembnejšo lekcijo − da mora biti neodvisen, ker nekoč njih ne bo ob njem.

Nekaj se je naučil tudi na Brdu. »Od vašega nekdanjega smučarskega skakalca Francija Petka, denimo, da ni treba, da je vse, kar počneš dobrega, javno. In da lahko veliko narediš, če narediš nekaj malega, če pomagaš dvajsetim otrokom ali celo enemu samemu.«

In tako kot lahko otroci črpajo samozavest in samospoštovanje iz pogledov svojih učiteljev, jo lahko tudi učitelji iz iskric v otroških očeh.

A to, nenehno poudarja David Lega, ravnateljev in politikov ne odvezuje odgovornosti, da morajo pomagati učiteljem, da bodo še boljši.

»Njihova naloga je, da dajo učiteljem ustrezno veljavo.«

To je tudi naloga vseh nas.