Minuta za vzgojo: Otroci na fotografijah

Otroci opozarjajo, da ni etično, če njihove posnetke uporabljamo v dobrodelne namene.

Objavljeno
14. april 2016 11.51
Posodobljeno
14. april 2016 12.00
TOPSHOT-AFGHANISTAN-CRICKET
Sonja Merljak
Sonja Merljak

Starši smo ponavadi ponosni na dosežke svojih otrok.

Tako zelo, da njihove dosežke radi fotografiramo in jih tako shranimo za prihodnost.

Doslej smo fotografije hranili v papirnati obliki, v albumih, ki so se kopičili v omarah. Včasih smo jih vzeli ven in jih skupaj z njimi ali sami prelistali.

Sodobne tehnologije so spremenile tudi to navado.

Pojavili so se virtualni albumi, kjer lahko njihove dosežke shranimo v oblaku.

Še raje pa fotografije objavljamo na družbenih omrežjih. Včasih tudi zato, ker je to način, da jih delimo s prijatelji, ki sicer ne bi imeli priložnosti, da bi videli, kako rastejo in kaj vse že znajo ter zmorejo.

Občasno se pojavijo opozorila, da to ni najbolj pametno početje.

Ne le zaradi spletnih plenilcev, ki lahko tudi najbolj nedolžne posnetke zlorabijo za svoje zločinske namene. S photoshopom in drugimi pripomočki lahko fotografije digitalno predrugačijo, kot hočejo.

A vse pogostejša so tudi opozorila, da morda starši s tem otrokom delamo medvedjo uslugo. Posnetek otroka na kahlici, ko mu prvič uspe veliki dosežek, je morda zanimiv za nas, otroka pa lahko čez leta, ko si ga skupaj ogledujemo s tetami in strici ali prijatelji, spravi v zadrego.

Ta zadrega je precej večja, če se posnetki razširijo po spletu.

Zdaj številni otroci opozarjajo na še en vidik objav fotografij na spletu.

Velikokrat se njihovi obrazki pojavijo v dobrodelnih kampanjah. Žalostne otroške oči učinkovito pomagajo pri razvezovanju denarnice.

A ker so ti otroci ponavadi iz nekega drugega sveta, se o njih nismo pogosto spraševali.

Tudi deklice, ki se je v kolektivni spomin zasidrala kot napalmska deklica in ki danes živi v Kanadi, nihče ni vprašal, ali hoče ostati obraz neke grozote.

V Veliki Britaniji so zato osnovnošolci iz šole v južnem Londonu pripravili še eno kampanjo. Z njo hočejo opozoriti, da je moralno in etično sporno, če otroške obraze uporabljamo v oglasih.

Dodajajo, da je to tudi v nasprotju s konvencijo o otrokovih pravicah.

Zato dobrodelne organizacije pozivajo, naj prenehajo s tem početjem. Kampanjo so zasnovali, ko so se v otroškem parlamentu pogovarjali o dostojanstvu. Poudarili so, da številni oglasi razkrivajo otroke v sitaucijah, v katerih se ti ne počutijo dobro.

Ta teden je bil tudi slovenski otroški parlament, ki ga vsako leto pripravi Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Osnovnošolci so zasedli poslanske klopi in se med drugim pogovarjali o spletu in njegovih pasteh, pa tudi o samopodobi.

Del obojega so tudi številni posnetki, ki jih o njih objavljamo. Starši in vsi drugi.

Mediji si pri presoji, kaj in kako objavljati, ko so vpleteni otroci, lahko pomagajo tudi s smernicami za poročanje o otrocih.

Prav pri njihovi pripravi je v ospredje prišel primer napalmske deklice. Fotograf, ki je posnel fotografijo, se najbrž ni vprašal, ali si deklica želi ostati podoba te grozote.

Tudi mnogi drugi se najbrž o tem niso spraševali.

In tudi jaz se nisem, dokler ni na ta vidik opozorila ena od kolegic, ki je sodelovala pri njihovem nastajanju.

Zato sem ji hvaležna. Nekje v glavi mi bo vedno odzvanjal njen glas, ki na to opozarja.