Tiskane izdaje
Ko so druge punčke česale barbike, sem jaz zelo verjetno vlekla kožo z mrtvega zajca, pulila perje iz fazana ali obračala salame iz mesa divjega prašiča. Mikijev zabavnik sem na hitro prelistala pri sosedih, ker je bil moj dragi dedek naročen na revijo Lovec. Že v osnovni šoli sem vedela natančno razliko med metkom in šibrami. Ko bi le to bilo vse. Potem je bilo tu še očetovo ribištvo. Do srednje šole sem vedela vse o pomembnosti dobre ribiške vrvice, »rolic« na palicah in različnih vab. Med drugim sem izkusila tudi, kako je pasti v hladnih dneh v Zbiljsko jezero, in tisti občutek, ko ti nekdo pove, da je ribo treba udariti s kamnom po glavi, potem ko jo ujameš, »da se ne matra«.
Rojena sem bila v okoliščine, v katerih mi je bilo predstavljeno, da je moški lovec. To seveda lahko poveš na znanstveni konferenci, mogoče celo v cerkvi, in definitivno na pikniku ali v gostilni. Izpadeš cel frajer. Otroku tega ne moreš prodati, ker otrok pač ve, kdaj odrasli nakladajo. Moški je lovec toliko, kot je član balinarskega kluba, ker to pač hoče. Poglavitno je, da ima nekaj, s čimer se lahko zamoti ali hvalisa, da uri svojo spretnost, se druži s sebi podobnimi in predvsem je stran od kraljestva žene, kjer so pomembni zlikani prti in odstranjevanje madežev s tepiha.
Imam še vprašanje, zakaj je bila boginja lova Diana. Zakaj ne, recimo, Jupiter, dedec in pol? Morda je Diana lovila moške? Le kakšne pikantnosti so skrivali stari Rimljani? Mi lahko sporočimo samo to, da živali v naravi izginjajo, pol živalskih vrst preprosto ni več.
Za starega ata sem kasneje posumila, da je bilo njegovo lovstvo oblika posttravmatskega sindroma druge svetovne vojne. Za očeta pa glej zgoraj pod geslom − moje kraljestvo stran od žene. Oba sta sicer brez pripomb sprejela moje vegetarijanstvo. Razkosavanje trupel se mi je uprlo, predvsem pa sem se prepričala, da je nepotrebno za preživetje tukaj in zdaj. Z izjemo vesoljnega potopa, potresne kataklizme ali zasede v Kočevskem rogu. Možnosti je treba pustiti odprte.
In ko smo se zadnjič ravno pogovarjali o nepotrebnosti uživanja mesa, sem spet zaslišala to genialno definicijo, da je moški lovec. Tako »po naravi« namreč, ženska pa naj bi bila nabiralka. Bolj pri tleh in podobno. Zdi se mi, da je oče v sekundi, ko je to izgovoril, spoznal napako, da me je zalagal z antropološkimi eseji. Res je, da so evangelij o moških lovcih, ki se popolnoma ujema z evangelijem »vsi so butasti razen nas«, razširjali znanstveniki iz Evrope, kjer so se kravice lepo pasle in prašiči so bili v ogradah. Jeleni pa so bili rezervirani za zapite in sifilitične plemiče, pa še te so jim večinoma prignali direktno pred orožje.
Lov, vam bodo pojasnili, je povezan s prvobitnimi ljudstvi, to je naša »prava narava«. V teh okoliščinah naj bi bil moški lovec alfa in omega. Namerno je takšen način življenja predstavljen kot morilsko-lovski, seveda iztrgan iz konteksta. Ženske naj bi pohlevno pulile koreninice in padale na kolena pred mačo lovce. Vendar tam, kjer je meso edini način preživetja, brez skrbi, lovijo tudi ženske. Ki pa so vseeno močno ogrožene. Več kot tisoč Indijank v Kanadi je v zadnjih desetletjih pogrešanih. Izginile so. Neznano kam iz neznanega razloga.
Imperialističnim roparjem je tako ali tako ustrezalo, da so moške označili za primitivne lovce, ženske pa za butaste služkinje. Redki preživeli potomci zdaj lahko pišejo doktorate in na primer povedo, da so avtohtoni prebivalci Severne in Južne Amerike živeli predvsem od rastlinske hrane, in ne od nenehnega pobijanja bizonov, kakor to radi prikažejo v kavbojskih filmih. Recimo, si je kdo sploh upal pomisliti, da so ljudstva Aztekov, Majev in Zapotekov otrokom dajala stoodstotno vegetarijansko hrano do njihovega desetega leta? Ko so prišli Španci, so zagledali zdrave otroke, ki so živeli dvakrat dlje kot njihove družine. Potem pa so prišli alkohol, puške in meso v kombinaciji z demokracijo in versko svobodo ter napredkom. Domačine so zdesetkali na peščico.
Antropologija je tako ali tako povedala svoje, da je moški lovec kot nekakšna maskota preživetja za človeka tako ključen, kot je kokakola za srečno življenje.
Če imate radi orožje, adrenalin, hitro gibanje v naravi in podobno, je tu še vedno streljanje z barvami (paintball) in boli tudi! Ženi zagotovo ne bo všeč, da za ta hobi zapravljate čas in denar. Kaj hočete lepšega?
