Motivatorji - sodobni odrešeniki?

Okoli sebe opažam porast nergačev. Vsi se sprašujejo le o tem, kaj bo nekdo storil za njih.

Objavljeno
05. april 2015 18.54
Socialdemokrata Igorja Lukšiča na FDV. V Ljubljani 9.10 2013
Tomaž Gorec, bralec
Tomaž Gorec, bralec
Moj način življenja je hiter in velikokrat tudi prehiter. Vendar pa se je potrebno vsake toliko malce ustaviti in uživati v življenju. Imam ogromno majhnih razvad, ki mi lepšajo dneve, ena izmed njih pa je gotovo prebiranje knjig. Obožujem dobro knjigo, ki mi odpre oči, me nauči nekaj novega ali pa preprosto spomni na nekaj očitnega, vendar že pozabljenega. Zadnje čase veliko berem motivacijske knjige. Pomagajo mi razumeti situacijo, v kateri se nahajam, in kako doseči kratkoročne in daljnoročne cilje. Sem pa presenečen, koliko se govori, piše in predava o motivaciji.

Ljudje so postali apatični, nezainteresirani in okoli sebe opažam porast nergačev. Vsi se sprašujejo le o tem, kaj bo nekdo storil za njih, kako jim bo nekdo drug (družinski član, država?) pomagal in kako ni priložnosti - s tem mislim priložnosti na poslovnem in osebnem nivoju življenja. Takšna se mi zdi nekakšna splošna miselnost, katero pa bi vsak posameznik lahko odpravil že s preprostim korakom; če bi si zadal uresničljiv in razmeroma dosegljiv cilj. Razmeroma pravim zato, ker je vedno potrebno ciljati malo višje od tistega, kar je relativno hitro in enostavno doseči. Želim povedati, da se je potrebno tudi malo potruditi. Če ima oseba v življenju cilj, deluje proaktivno in se posledično odpirajo vedno nove možnosti za uresničevanje cilja in postavljanja novih, višjih ciljev.

Vendar pa je do proaktivne naravnanosti potrebno priti. Seveda je lažje uživati v coni udobja, se družiti z isto mislečimi nergači, ki so v dokaj podobni situaciji in nekako preživeti dan za dnem. Tukaj pa pridejo na vrsto različni predavatelji, ki delujejo kot motivatorji. Za takšne predavatelje je idealen čas. Splošna naravnanost ljudi je negativna, kar je posledica neurejenih ekonomskih in socialnih razmer, ljudje pa so v konstantnem iskanju »odrešenika«, ki bi jim povedal, kako se izkopati iz napornega, brezobličnega vsakdanjika ter negotove prihodnosti.

Na tem področju zagotovo kraljuje Smiljan Mori. Z znanstveno dokazanimi ter preizkušenimi tehnikami ljudi pripravi do tega, da se zganejo ter postanejo bolj motivirani. Tudi sam sem imel možnost prisostvovati  njegovim predavanjem in delavnicam. Navdihne in premakne te z osebnimi zgodbami in ti da vedeti, da zmoreš.

Kot podjetnika pa me vseeno bolj zanima motivacija zaposlenih. Sam se nekako ravnam po Herzbergerjevi teoriji motivacije, s katerimi želim ustvarjati in tudi obdržati pozitivno ter kreativno okolje. Pri tej teoriji je jasno, da je potrebno pri ljudeh zadovoljiti neke primarne potrebe, da so zadovoljni. Temu, čemur Herzberger pravi higieniki, so osnova za inovativno in v napredek usmerjeno delovno okolje. Zaposleni morajo imeti urejeno osebno življenje ter določen status oz. položaj v družbi. Na nivoju dela pa je pomembno, da je na delovnem mestu prisoten pozitiven odnos s sodelavci ter nadrejenim, da se zaposleni počuti varnega, da je zadovoljen z delovnim okoljem ter politiko podjetja, potrebuje pa tudi nadzor nad delom in redno plačo.

Če se karkoli v osnovnih pogojih spremeni, je delo oteženo, ni produktivnosti, posledično je manj zaslužka in ljudje so nesrečni. To je velika težava, s katero se srečuje ogromno podjetij, in tudi zaradi takšnih neurejenih razmer so ljudje potem nezainteresirani in brezvoljni na delovnem mestu in posledično tudi v zasebnem življenju.

Zagotovitev osnovnih pogojev na delovnem mestu oz. higienikov ne vodi do večje motiviranosti zaposlenih, zmanjša pa nezadovoljstvo in s tem ohranja nivo kreativnosti in produktivnosti. Motivatorji pa so priznanje, delo samo, odgovornost, dosežek, rast ter napredovanje. Takšen model ustreza meni kot delodajalcu, vendar pa je zelo težko v vsakem trenutku imeti za zaposlene zagotovljene vse higienike. To je možno v manjših podjetjih, pri večjih korporacijah pa je verjetno potrebno poseči še po drugih modelih, saj je naravnanost današnjega časa bolj usmerjena v posameznika kot v kolektiv.

Pred kratkim sem bral zanimivo knjigo, kjer avtorica opisuje miselnost znanih ameriških podjetnikov in njihov način delovanja. Izredno zanimivo se mi je zdelo dejstvo, da se mi (s tem mislim na podjetnike v Evropi) veliko ukvarjamo z motivacijo in zadovoljstvom zaposlenih, medtem ko je čez lužo situacija popolnoma drugačna. Njih vodi miselnost, da je vsak nadomestljiv in da če ti ne boš opravil dela, bomo našli nekoga, ki ga bo. Razumem ta način razmišljanja, vendar pa je meni osebno še vedno ljubše dobremu in zaupanja vrednemu delavcu omogočiti pozitivne osnove in ga motivirati kot pa nenehno iskati nove sodelavce.

Sam, kot podjetnik pa tudi kot delodajalec, se rad udeležujem različnih seminarjev in delavnic. Tudi svoje zaposlene spodbujam k obiskom in jim tudi omogočim prisotnost. Menim, da različne delavnice ter motivacijski seminarji dobro vplivajo name in na moje zaposlene. Včasih odnesemo ogromno znanja, včasih pa se le spomnimo že obstoječega znanja in ga ponovno začnemo uporabljati v praksi. Velikokrat je potrebno obnoviti ravno tista osnovna znanja, ki jih imamo že dolgo, vendar so v tem zapleten svetu v nekem momentu postala preveč osnovna, preenostavna.

Motivatorji v nas prebudijo že znana znanja in velikokrat osvežijo pogled na svet. Vsak posameznik ima ogromno vedenj, izkušenj in teoretičnega znanja. Vse to je potrebno le znova aktivirati, tako v zasebnem kot tudi poslovnem življenju. Včasih se je potrebno le malo zbuditi in se vrniti nazaj na osnove.