Tiskane izdaje
Vreme je bilo kot nalašč za postavljanje rekordov. Najavil sem globino 106 metrov, kar je tudi najgloblji slovenski potop na vdih. Brezvetrje, sonce in dobra vidljivost v vodi so poskrbeli, da sem se pred potopom počutil odlično. Ob 10.00 sem imel dogovorjen start in 15 minut pred tem sem dobil dobro poznan občutek, ko vem, da mi bo uspelo. Vrhunsko počutje me je napolnilo z optimizmom in tako se mi je uspelo dobro sprostiti.
Naredil sem zadnji vdih in se potopil. Zaradi polnega vdiha sem začel padati počasneje, kot sem načrtoval. Šele na 30 metrih globine sem dobil želeno hitrost. Pot navzdol se je zato zavlekla. Po točno dveh minutah padanja sem prispel na globino 107 metrov. Na tej globini se je pojavila precej močna dušikova omama oziroma globinska pijanost. Omama mi je zbegala misli in vso pot proti površini sem razmišljal o izgubi zavesti, kar je zelo neprimerna misel za potapljače na vdih. Kljub temu sem s polno močjo priplaval do površine in sem šele po treh minutah in 31 sekundah od starta ponovno zadihal. Po opravljenem protokolu sem moral počakati par sekund na sodniški karton. Glavni sodnik Vedran Milat mi je pokazal beli karton, kar pomeni veljaven potop. Zelo sem se veselil novega državnega rekorda in naziva »najgloblji« Slovenec.
Po postavljenem rekordu je še celotna podporna ekipa izvedla nekaj potopov s potapljaškimi sanmi, saj so tudi drugi hoteli izkoristiti idealne pogoje na morju. Na obali sem se z družino veselil novega dosežka in še malo odklopil možgane na plaži.
Na rekord smo kmalu nazdravili v lokalni piceriji, kjer imajo odlične pice iz krušne peči. Medtem smo že delali načrte za sledeče treninge in svetovni rekord, ki je vse bliže. Po kosilu smo si ogledali jezero Zmajevo oko, ki leži tik ob marini Frapa. Jezero je povezano z morjem, v njem pa je prijetno topla voda. Po par skokih in osvežitvi je sledil kratek počitek v apartmajih, potem pa ponovno organizacija rekorda in reševanje raznih težavic, ki se pojavljajo na tovrstnih dogodkih.
Bliže ko je svetovni rekord, več imam dela z organizacijo dogodka. Namesto da bi se v tem času čim bolj posvečal sproščanju in počitku, sem veliko časa pod stresom zaradi organizacije. Pred spanjem je bilo treba še uskladiti jutrišnji trening s tehničnimi potapljači, ki me bodo v soboto varovali na globinah. Jutri pa bo čas za generalko in zadnji globinski trening.
