Od lestvice do peteršilja

Ker na prestižnih lestvicah globalne konkurenčnosti zadnja leta samo padamo, je videti, kot da odgovornih za nacionalno ekonomijo to ne skrbi ali pa bistveno premalo skrbi. V obilici oblastnih dejavnosti pač tega ne zaznavajo več pretirano resno. Pač še en padec na še eni lestvici. A prav oblast, tudi odhajajočo vlado Alenke Bratušek, že skoraj bodočo evropsko komisarko in Mira Cerarja, mandatarja, ki skorajda finalizira oblikovanje nove vlade, bi morali takšni padci zelo skrbeti. Ali vsaj zanimati, a tega v norišnici preigravanj in štetja glasov zanje in njihove položaje ni bilo zaznati.

Toda uspešnega gopodarstva in potem pričakovane blaginje pač ne morejo ustvarjati le tako imenovane uspešne privatizacije ali prodaje nacionalnih šampionov kot je bil zadnji v vrsti Aerodrom. Enkratne akcije, kupončki za te akcije se pač z njihovo vnovčitvijo porabijo. Skopnijo. To vemo navadni potrošniki. Uspešno gospodarstvo in z njim pričakovana blaginja pričakuje od oblasti zelo preproste reči. Krka, ki jo je zaradi njene uspešnoti težko primerjati s slovenskimi, saj nikakor ni tipična hirajoča ali razpadajoča, ali pa kakšen aerodrom, soliden, a prodan, ta Krka svojo dobro kondicijo potrjuje iz leta v leto. Na domačem in se bolj na tujih trgih, kjer jo zdaj gotovo skrbijo tudi rusko-ukrajinski nemiri. A tudi njena pričakovanja od domače vlade niso zanemarljiva, čeprav se zdijo na prvi pogled silno preprosta: od vlade pričakujejo spodbudno in stabilno podjetniško okolje. Kar očitno nobeni naši vladi ni enostavno zagotoviti. A enako pomembno kot stabilno okolje je za Krko pomemben tudi njihov notranji pogon, energija, saj hkrati pravijo, da morajo ne glede na spodbude od vlade, ki so očitno vedno znova nezanesljiva kategorija, glavno delo opraviti sami. Da si zagotovijo razvoj in obstoj, morajo sami vlagati v razvoj; v konkurenčne izdelke in prodoren marketing.

O inovacijah, trajnostnemu in pametnem ter zelenem razvoju kot glavnem vodilu Evrope prihodnosti govorijo tudi na šestem kohezijskem forumu, ki te dni poteka v Bruslju. Seveda pa preskoki v inovativno družbo niso enostavni. Zato je tako zelo pomembno, da tako gospodarstvo kot družba in posamezniki ne čakamo samo na neke vladne ukrepe, amapk da ukrepamo tudi sami. Seveda vsi ne moremo priti, tako kot kakšna zmagovalna Krka ali te dni Pipistrel in v kamero povedati, da naročila za naše (Pipistrelove) avione kar dežujejo. Vsi nismo Krka niti Pipistrel, vsi nismo uspešni diplomanti, ki se nam vrata povsod odpirajo - doma in v tujini.

Zato je treba imeti posluh tudi za tiste, ki jim vedno ne uspe. Tudi za tiste študente - saj veste, zdaj je jesenska sezona izpitov - ki jim zmanjka kakšen 0,3 ali 0,0 odstotka in na izpitu padejo. Gimnazijskim odličnjakom pobegne kakšna vejica na maturi in jim onemogoči vpis na medicino. Ali so ti manjkajoči odstotki odstotkov in vejice v realnem zivljenju res tako pomembni? Zgolj takšna merila so lahko dvorezna, naprej lahko gredo tisti, ki jim vejica ni ušla. Kaj pa empâtija, posluh za človeka, ki ga ne more nadomestiti tista vejica. Ali smo dovolj pozorni na mlado generacijo, ki se, ne samo v Sloveniji, ampak po celi Evropi izgublja zaradi zaposlitvene brezperspektivnost?

Problem, s katerim se bo morala Evropa resno in pospešeno soočiti, kot te dni na kohezijskem obračunu poudarjajo tudi evropski politiki. Tudi na starejše ne smemo pozabiti, saj ti prvi letijo na cesto in jim
potem prvim do centa natančno izračunamo cenzus, zaradi katarega ne bodo dobili varstvenega dodatka. Ali pâ jm plenimo penzije, ker so si na streho zabili tisto napredno fotovoltaiko. Ali pa so si v lončke na balkonu
posadili feferone in peteršilj in že presegajo merila, po katerih bi to že utegnilo soditi med delo na črno.

Lestvice, vejice in normalna pravila potrebujemo, da se vsaj približno zavedamo, kje smo in kaj lahko od vodilnih pričakujemo ali zahtevamo. Seveda tudi od sebe. Da bomo vsi skupaj blize narodu krk in pipistrelov in
ne le destinacija za dobre razprodaje in ne le država, kjer sta upokojencem lahko nevarna tako fotovoltaika kakor peteršilj.