Tiskane izdaje
Baje imamo vsega preveč. Še posebej stvari, zato ne kupujemo le njihove funkcionalne vrednosti, ker je marsikdaj niti ne potrebujemo, ampak tudi njihovo zgodbo oziroma izkušnjo, kakorkoli rečete temu. To naj bi veljalo tudi za storitve.
Nasploh je vse več nakupov povezanih z zgodbo oziroma izkušnjo, s katero ob nakupu ali uporabi potrošnik pride v stik. Zgodba pa je posledica ustvarjalnosti kreativcev, vključenih v razvoj produkta ali storitve. Prav zato sta tudi cena in dodana vrednost odvisni od vložka ustvarjalnosti.
Zgodba pa ni nekaj univerzalnega, zelo je povezana z osebnim okusom, življenjskim slogom, vrednotami posameznika itd. Gre za to, da kreativec v produkt ali storitev, ki jo ustvarja, vdihne del svojega kulturnega in življenjsko-stilskega ozadja, in če kupec to zgodbo začuti, bo verjetno prej posegel po produktu s to zgodbo.
Vendar pa dobra zgodba ni dovolj, potrebna sta tudi podjetnost in podjetništvo, tako pa smo mimogrede pri poslovnih modelih in podjetniških priročnikih.
Kreativci naj bi tako pripravili poslovni model, pridobili sredstva za vstop na trg s prvim produktom, nato bi razvili znamko, da ne bi ostalo le pri enem, ter tako zagotovili zaposlitev sebi, in, upajmo, še komu. Pri načrtovanju svoje poslovne poti pa naj bi se osredotočili predvsem na to, kako najti svojo tržno nišo in tako priti do denarja.
Če je zgodba dobra, hkrati pa ima vaš poslovni načrt rep in glavo, boste že našli pot do denarja, je pogost nasvet, in čisto smiseln je. Ob predpostavki, da je na koncu poti res denar. Kaj pa če ga ni oziroma ga je manj, kot smo mislili? Seveda denar ni izginil. Verjetno ga tudi bistveno manj ni, le njegova vrednost je drugačna in razporejen je nekoliko bolj neenakomerno, kot je nekoč bil, pravijo teoretiki.
Prav mladi, generacija kronično bolj ali manj brezposelnih, sicer dobro izobraženih, kulturno razgledanih in pogosto pri starših živečih posameznikov je gotovo skupina, ki denarja nima kaj dosti.
Zgodbo produkta sicer super razume, brez težav jo poveže s svojim življenjskim slogom, navadami, kulturnim kapitalom, ki se izraža tudi z okusom, vendar kaj, ko je nekaj sto evrov pogost domet posameznikove kupne moči iz te generacije. Ne potrebuje pohištva, saj nima stanovanja, kamor bi ga odpeljal, ne kupuje slik, saj je otroška soba premajhna za kaj več kot dva plakata ... Tisti, ki pa denar imajo, pa zgodbe, ki so jo vdahnili kreativci, stari okrog 30 let, mnogokrat nimajo s čim povezati.
Torej je dobra zgodba in smiseln poslovni načrt le ena stran kovanca, ki ji ekonomisti rečejo ponudba. Zgodba in izkušnje ponudbo, ki vključuje pomembno mero ustvarjalnosti, poveže s povpraševanjem, vendar del zadnjega v tem primeru izostane. Mogoče ravno tisti del, ki razume najnovejše zgodbe?
Ukvarjanje s povpraševanjem je bolj kompleksno, hkrati pa povpraševanja ne moremo zapakirati v poslovni načrt v enem malo podaljšanem večeru. Lahko pa tvegamo s tezo, da bi bila velika spodbuda kreativnemu trgu več povpraševanja, to pa verjetno spodbudi več stabilnih in plačanih zaposlitev, za mlajšo in malo manj mlado generacijo.
Oziroma kdo drug bi lahko pravzaprav kupoval produkte in storitve z najbolj ustvarjalno zgodbo? Yuppiji iz Cityja? No ja, mogoče enkrat, ko bo zgodba že preverjena in dobro vpeta v main stream. Tako kot Snoop Dog približno.
Aidan Cerar, urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije − RRA LUR.
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec.
* Ana Osredkar, soustanoviteljica iniciative Service Design Slovenia, business development manager po poklicu in service designer po srcu.
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar.
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG.
