No, o Ljubodragu pišemo zaradi nečesa drugega. Dve leti pozneje je Jugoslavija nepričakovano izgubila proti »razigranemu« Portoriku, kar bi se še dalo nekako pogoltniti, če ne bi protidopinška komisija nesporno ugotovila, da sta bila dva ključna igralca Portorika naravnost naphana z nedovoljenimi poživili, no, z drogami. Pri drugih igralcih verjetno izsledki ne bi bili dosti drugačni. FIBA je rezultat tekme navzlic temu priznala, kar je sicer izjemno umirjenega Simonovića (tedaj 23-letnega) vrglo iz tira in je za vse večne čase zapustil košarko. Ne, proti drogiranim igralcem pa nočem igrati, je rekel.
Če skačete v daljino ali tečete na 100 m in pozneje ugotovijo, da ste jemali nedovoljena poživila, vam odvzamejo vsa odličja, morda vas celo izločijo iz tekmovanj za nekaj let. Če sta v neki ekipi dva drogirana igralca, ni več enakih posledic?
To vprašanje bi si moral zastaviti slovenski parlament, ki se kot mačka ob vreli kaši vrti okoli zadeve Janez Janša, pravniški lobiji, seveda impregnirani s politiko, pa bodo kot nekakšna FIBA na koncu očitno določili rezultat. Janša seveda ni drogiran, je pa »kontaminiran« s pravnomočno obsodbo, kar očitno parlamenta ne moti. Kolega Vlado Miheljak je zastavil neke vrste silogizem: če je dovoljeno biti izvoljen enemu obsojencu, potem je lahko tudi dvema, trem ... in v končni posledici je možno, da bi vodili državo sami obsojenci. Potem bi bilo praktično zasedanja premestiti kar na Dob.
Zanimivo je, da parlamentarna zakonodajno pravna komisija ni »opazila« tega zdravorazumskega hakeljca in je odločanje o statusu Janeza Janše prepustila t. i. stroki, kar pomeni, da je problem porinila v levji brlog z raznimi Krivci, Šturmoviki in podobnimi levi s posebnim smislom za humor. Navsezadnje, čemu sploh plačujemo ljudi na Šubičevi, če niso sami sposobni zagotoviti zakonitosti v sestavi in delovanju parlamenta?
Ljubodraga Simonovića smo našim ljubim poslancem postavili za zgled visoke moralne drže in načelnosti; pri 23 letih se je odpovedal nadaljnji, zagotovo bleščeči športni karieri, ker očitno bolj ceni nekatere visoke vrednote kot kariero in denar. Politični cvetober slovenskega naroda vidi svet drugače, bolj iz zornega kota štiriletne dobro plačane službice, ki je nikakor ni pametno ogroziti s kako »pretirano« načelnostjo. Zato so vsi, prav vsi de facto glasovali tudi za zapornika, s tem pa tudi za možnost, da nam bodo poslance tudi v prihodnje »dobavljali« z Doba. Kajti Janša bo v parlamentu ostal, o tem ne dvomimo.
Na nekem križarjenju sem imel težave, kajti na vsej ladji se ni smelo kaditi, razen na zgornji palubi in v kavarni. V kavarni me je natakarica, dekle iz Romunije, opozorila, da se sme kaditi samo cigarete in cigare, pipe pa nikakor. Pri sosednji mizi so srebali kapučino kapitan in nekaj časnikov, sproščeni in z zavihanimi rokavi. Pristopil sem in vprašal, ali imajo na ladji zapor. Ne, pravega zapora nimajo. No, potem bom pa mirno prižgal pipo.
Gospodje so bruhnili v krohot. Nam v Sloveniji pa ni do smeha.