Tiskane izdaje
(Morda pa se je to že zgodilo. Kaj pa lunatiki vedo?).
Vendar bi to lahko bil svetovni praznik za lunatike ali mesečnike, kakor hočete. Praznik, enakovreden kakemu vnebovzetju.
Na Šentflorjanskem je lunatikov, dokazano, le peščica, in ti se v glavnem izdajajo za intelektualce, ki ponavadi dvomijo o sleherni (kajpak pošteni) oblasti. Razumniki so bolj kooperativni. Predvsem pa lunatikov ne kaže iskati v politiki, kajti tam so pač ljudje, ki stojijo trdno na tleh in jih mesečina ne zanese na rob strehe. Našega ljubega predsednika Pahorja tako zagotovo ni zaneslo, ko se je odločil za pomilostitev lastnika družbe Sportina Bahtijarja Bajrovića, ki je bil obsojen pranja denarja v poslu preprodaje Istrabenza. Pahor, ki ne pomilosti skoraj nikogar, že ve, čemu je to naredil. Zaradi lune gotovo ne.
Mimogrede: zaradi pranja denarja v zadevi Istrabenz je bil pravnomočno obsojen tudi Igor Bavčar, ki pa ga nikomur ne uspe spraviti za rešetke. Vse kaže na to, da je Bajrović prva stopnička do tega, da bi Bavčarja iztrgali iz krempljev pravosodja in ga celo »rehabilitirali«; kot na primer Janšo, ki bo zdaj očitno tožil celotno državo, z dojenčki in upokojenci vred.
Tu bi bilo seveda zanimivo izbezati, kakšno vlogo igra pri tem predsednik, ki bi v takšnih zadevah moral delovati nepolitično. In spet mimogrede: glede Bajrovića menda sodstvo še ni reklo zadnje besede, Pahor pa ga pomilosti sredi še ne dokončanega procesa. Bogseusmili.
Če smo že pri vprašanju političnosti: je ustavno sodišče pravna, ali politična inštitucija, ali je kaj tretjega? V sedanji sestavi namreč sprejema čedalje bolj eksotične odločitve; te dni je kot hitri vlak začasno zadržalo stečajni postopek nad družbo T-2, kar pravniki ocenjujejo kot edinstven primer stečajne prakse. Samovoljno in arbitrarno je odstopilo od enotne in ustaljene sodne prakse brez ustrezne argumentacije. Mi se najprej čudimo, da se to tako imenovano sodišče ukvarja s stečaji, poleg tega pa ga s(k)rbi, da bi podjetje lahko naprej poslovalo, kar je podobna argumentacija kot pri Janši, ko so ga izbezali nazaj v politiko. Spomnimo se − čigava je že družba T-2?
Seveda gre za še eno zaušnico »profanemu« sodstvu. Demonstracije pred sodno palačo niso več potrebne, sodstvo uspešno rušijo razne »nepolitične« inštance iz ozadja, kar je mnogokrat preizkušena praksa iz Južne Amerike. Trideseta leta v Evropi pripovedujejo, da si je treba najprej podrediti pravosodje − in potem je vse kot pogrnjena miza. A ne pozabimo: pomilostitve se lahko sprevržejo tudi v svoje nasprotje.
In pogrnjena miza pod krvavo rdečo luno utegne biti res nekaj posebnega.
