Tiskane izdaje
Vesoljna Slovenija se zopet trese, odkar so nam iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) sporočili, da uživanje rdečega mesa in predelanih mesnih izdelkov povečuje možnosti za nastanek raka. Klobasa, mesni doručak in telečji šnicelj so se tako znašli v neugledni družbi tobačnega dima in azbesta.
Mednarodni mojstri za super živil, samooklicani nutricionisti, guruji kreativnih diet in vsi ostali, ki bistvo človeške eksistence razumejo in interpretirajo skozi prebavni trakt, so se nasmehnili do ušes in v en glas vzkliknili: No, a smo vam rekli?! Predstavljam si, zasledil pa nisem, da je na drugi strani prehranjevalne verige - recimo pri članih društev ljubiteljev zaseke, kranjske klobase in svežih jetrc - sporočilo WHO povzročilo precej nejevolje.
V družbi, ki se v veliki večini prehranjuje tudi z mesom in njegovimi derivati, zaenkrat nihče še ni začutil potrebe, da bi v televizijski studio povabil mesarja Franca, ki bi nam razložil, da že šestnajst generacij njegove družine gor raste pretežno ob ocvirkih in klobasah, pa jim nič ne manjka.
So pa na eni od slovenskih televizij začutili nujo, da za analizo povezave med uživanjem mesa in nastankom raka, poprosijo bivšo misico in aktualnega trenerja fitnesa. Priznam sicer, da nisem seznanjen z njunim morebitnim znanstveno-raziskovalnim opusom, a gledalcem so ju predstavili kot trenerja fitnesa in bivšo mis.
Slednja je svoj nastop začela z obetavno in hkrati precej komično refleksijo. Uvodoma je ugotovila, da lahko danes vsakdo govori o zdravi prehrani, celo kak »fitneser«. Le še bivša mis bi morala dodati in upravičeno bi se potegovala za vsaj častni doktorat FDV. Pa žal ni. Je pa spregledala, da je verjetno užalila svojega sogovornika in zato v zadregi izrazila spoštovanje do njegovega lika in dela.
S tem - izraženim spoštovanjem trenerju fitnesa, ki sploh še ni odprl ust - je nazorno izpostavila zmoto, ki se nezadržno uveljavlja v različnih sferah sodobne družbe. In sicer, da zapoved spoštovanja človekovega dostojanstva in osebnosti vključuje tudi a priori spoštovanje človekovega mnenja ali stališča.
Opisana zmota je moteča in nevarna. Moteča, ker za legitimno vzpostavlja vsakršno mnenje, ne glede na to, kdo ga izreka in o čem. Nevarna, ko se mnenje zdrave pameti javno sooča z ugotovitvami znanosti, pri čemer se dokazno breme v imenu spoštovanja in uravnoteženja, preloži iz zdrave pameti na stran znanosti. Slednja je zato v skoraj izgubljenem položaju, saj zdrava pamet svoj prav dokazuje s poljubnim kombiniranjem argumentov in polresnic, česar si znanost ne sme privoščiti.
Za konec se lahko pomirimo z dejstvom, da lahko očitno škodljiv televizijski info-šov z lahkoto črtamo iz seznama svojih dnevnih pregreh. Namesto tega si lahko privoščimo pošten kos klobase, ga splaknemo s kozarcem ali dvema rujnega in za konec še enega prižgemo.
Še vedno je bolje umreti od bolezni kot od neumnosti.
