Tiskane izdaje
» [...]Dali so, dali so štipendijo, mel sem jo, mel sem jo štipendijo, vzeli so, vzeli so, vzeli so štipendijo, vračam jo, vračam jo štipendijo.« (Adi Smolar)
Sleherni bodoči dijak oziroma študent bi jo moral vzeti v poduk, saj na šaljiv in preprost način prikaže realnost moderne družbe v Republiki Sloveniji, v kateri je pridobitev štipendije pogosto ena izmed tistih redkih možnosti, ki mladim omogoča pridobitev želene izobrazbe. Hkrati pa svari pred največjim strahom vsakega štipendista − vračanjem štipendije.
Vsako študijsko leto lahko dijaki oziroma študenti v Republiki Sloveniji kandidirajo za katero od štipendij. Zoisovo, kadrovsko, državno, štipendijo za deficitarne poklice ter katero drugo, katerih aktualni razpisi so objavljeni na straneh Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije.
Nameni, pogoji in obseg posameznih vrst štipendij se med seboj kar precej razlikujejo, zato je smiselno čim prej po objavi razpisa za dodelitev štipendij (razpisi so običajno objavljeni v juniju) pregledati in primerjati razpisne pogoje ter prednosti, ki jih predstavljajo posamezne vrste štipendije in se na tej podlagi odločiti za kandidiranje za štipendijo, ki najbolj ustreza posameznikovim željam.
Kadrovske štipendije so npr. po podatkih Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije v povprečju med najvišjimi v državi (odvisno seveda od individualnega štipendijskega razmerja, a nikoli nižje od sto evrov), vendar pa jih vsako leto veliko ostane nepodeljenih. Poleg tega predstavljajo tudi veliko prednost mladim iskalcem zaposlitve, saj zagotavljajo zaposlitev pri štipenditorju za najmanj toliko časa, kot je bilo sklenjeno štipendijsko razmerje.
Informacije o podjetjih, ki podeljujejo kadrovske štipendije, številu štipendij ter drugih pogojih so dostopne prek izmenjevalnice na spletni strani sklada ter na spletnih straneh regionalnih razvojnih agencij.
Osnovnošolci in dijaki morajo za prejemanje štipendije poleg dobrega uspeha doseči tudi izjemen dosežek. Foto: Uroš Hočevar
Zoisove štipendije, nekdaj »štipendije za nadarjene«, so namenjene dijakom/študentom, ki dosegajo ustrezno povprečno oceno ter izkazujejo izjemni dosežek iz znanja, raziskovanja, razvoja ali umetnosti. Višina osnove Zoisove štipendije znaša 140 evrov oziroma 280 evrov za študenta, ki se izobražuje v tujini. Poleg osnove lahko pripadata štipendistu še dodatek za bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča v višini 80 evrov ter dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov.
Državna štipendija je namenjena dijakom/študentom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu ni presegel 53 odstotkov neto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Osnova državnih štipendij je odvisna od dohodkovnega razreda oziroma od povprečnega mesečnega dohodka na osebo v odstotkih od neto povprečne plače in se giblje od 100 do 190 evrov. Pri tem pa dijaku/študentu pripadata tudi dodatek za uspeh (17 evrov, 22 evrov, 30 evrov ali 40 evrov) ter dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 50 evrov.
Štipendije za deficitarne poklice so namenjene spodbujanju mladih za izobraževanje za tiste poklice, za katere je na trgu zaznati razkorak med trenutnim in prihodnjim številom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo delovnih mest. Vsako leto je po podatkih javnega sklada podeljenih do tisoč štipendij. Štipendije za deficitarne poklice so združljive z vsemi drugimi vrstami štipendij (razen s kadrovsko) −, kar pomeni, da lahko dijak/študent prejema štipendijo za deficitaren poklic in Zoisovo ali državno štipendijo. Štipendije za deficitarne poklice znašajo sto evrov.
S štipendijami za deficitarne poklice RS spodbuja šolanje mladih na programih srednjega in poklicnega izobraževanja. Med te poklice spada tudi mizar oziroma mizarka. Foto: Mavric Pivk
Podrobne informacije v zvezi s tem so na voljo tudi na spletnih straneh ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije ter dijaških in študentskih organizacij.
Novi zakon o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1), ki je začel veljati 1. januarja 2014, določa splošne pogoje za pridobitev štipendije. Skladno z zakonom je upravičen do štipendije dijak, ki je pred dopolnjenim 22. letom prvič vpisan v program nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega tehniškega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja, za katerega uveljavlja pravico do štipendije, ali študent, ki je pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje, za katerega uveljavlja pravico do štipendije.
Ena večjih novosti, ki jih je prinesel ZŠtip-1 in ki za dijake oziroma študente predstavlja dobrodošlo spremembo v primerjavi s staro ureditvijo, je možnost pridobitve več vrst štipendij hkrati. Tako se lahko v kombinaciji s katero koli vrsto štipendije (razen s štipendijo za deficitarne poklice) pridobi tudi kadrovska štipendija ter obratno − štipendija za deficitarne poklice se lahko pridobi v kombinaciji s katero drugo vrsto štipendije (razen s kadrovsko štipendijo).
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve junija vsako leto dijake in študente prek Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije, centrov za socialno delo in medijev pozove k vložitvi vloge za uveljavljanje pravice do štipendije. Vlogo za dodelitev štipendije mora dijak/študent vložiti v določenem roku, saj če rok zamudi, izgubi pravico do štipendije.
Vlogo za dodelitev državne štipendije pa je mogoče vložiti tudi kadarkoli med letom. Ne glede na to, kdaj pristojni center za socialno delo odloči o vlogi, se štipendija pridobi za obdobje od meseca, ki sledi vložitvi vloge. Povedano drugače, če dijak/študent vloži vlogo za državno štipendijo februarja, je do štipendije upravičen za mesece od marca do septembra, tudi če center za socialno delo o vlogi odloči šele aprila.
Vsi aktualni razpisi v zvezi s štipendijami so objavljeni na spletni strani Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Foto: Jure Eržen
ZŠtip-1v čl. 99 določa, da mora štipendist v primerih prenehanja štipendijskega razmerja to vrniti. Da se izogne morebitni vrnitvi štipendije, mora štipendist pravočasno izpolnjevati obveznosti, ki jih predpisuje podeljevalec štipendije (npr. ustrezna povprečna ocena, učni uspeh, napredovanje v višji letnik ...) ter hkrati podeljevalca v roku osmih dni obvestiti o vseh morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje.
Med tovrstne spremembe spadajo prekinitev ali konec izobraževanja, sprememba vrste in področja izobraževanja, sklenitev pogodbe o zaposlitvi oziroma začetek opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, nastop starševskega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka ter druge spremembe, ki vplivajo na obstoj štipendijskega razmerja.
Druge obveznosti dijaka/študenta v zvezi z Zoisovo in državno štipendijo opredeljuje zakon o štipendiranju, zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter pravilniki o dodeljevanju državnih oziroma Zoisovih štipendij. Za druge vrte štipendij pa so te obveznosti določene s pogodbo o štipendijskem razmerju (kadrovska štipendija), razpisom ali drugimi akti.
Če pa se dijaku/študentu v študijskem letu kaj zalomi (kar ni nič neobičajnega), pa ni potrebna takojšnja panika v misli po potrebi po vračilu štipendije. Zštip-1 namreč kot milejše alternative skrajnosti vrnitve omogoča mirovanje štipendije, odlog vračila, obročno vračanje štipendije ter odpis vračila.
Odločba, ki v tovrstnem primeru prispe na naslov štipendista, se glasi na vračilo štipendije v roku 30 dni, ki ga določa ZŠtip-1. Vendar pa lahko štipendist pred iztekom roka poda prošnjo za odlog, obročno vračanje oziroma odpis vračila štipendije. V prošnji naj štipendist obrazloži razloge ter priloži dokazila, ki utemeljujejo odlog, obročno vračanje oziroma odpis.
Dodeljevalec štipendije lahko na podlagi čl. 103(3) ZŠtip-1 prošnji za odlog ali obročno vračanje ugodi, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti štipendista za vračilo štipendije, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega vračila štipendije in štipendist iz utemeljenih razlogov štipendije ne more vrniti v enkratnem znesku. Na tem mestu je treba opozoriti, da lahko dodeljevalec ugodi prošnji za odloga ali obročno vračilo za največ toliko časa, kot je štipendist prejemal štipendijo, torej za največ eno leto za posamezno študijsko leto.
Pogoji, ki jih določa zakon za odpis vračila štipendije, so še nekoliko strožji, odpis je možen le, če štipendist študij zaradi dlje trajajoče bolezni, poškodbe ali invalidnosti opusti in nima premoženja, če zaradi socialne ogroženosti štipendije ni zmožen vrniti niti po odlogu ter v primeru štipendistove smrti. O samem odpisu pa odloča dodeljevalec štipendije po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za finance.
Štipendistom, ki se znajdejo v položaju, v katerem bi morali štipendijo vrniti, zato primarno svetujemo pogovor s predstavnikom podeljevalca štipendije o nadaljnjih možnostih ter za pridobitev informacij, kako ravnati v konkretnem primeru. Poleg tega na podlagi obstoječe prakse priporočamo, da štipendist, če je vračilo štipendije edina rešitev danega položaja, najprej vloži prošnjo za odpis vračila štipendije in šele nato nekako »na zalogo« prošnjo za odlog vračila ali obročno odplačevanje.
Čeprav se na prvi pogled ta nasvet morda zdi nepotreben ali nelogičen, je razlog zanj ta, da bo podeljevalec štipendije pri presoji konkretne situacije tako izhajal iz za štipendiranca ugodnejšega odpisa k manj ugodnima odlogu ali obročnemu vračilu štipendije.
V nasprotnem primeru, če namreč štipendist najprej poda prošnjo za odlog ali za obročno vračanje, obstaja nevarnost, da bo prošnja za odpis vračila delovala neprepričljivo oziroma da bo obstajal sum izigravanja zakona pri štipendistu.
***
Univ. dipl. prav. Tomaž Bezenšek je svetovalec Prava za vse.
***
Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.
