Tiskane izdaje
Spet je tu tisti čas v letu, ko nam božično-novoletne akcije, ki sicer trajajo nekje od konca oktobra, vendarle pridejo do živega in se nas počasi začenja lotevati podobna panika kot pred obiskom zobozdravnika. Dobro vemo, da bi bilo bolje vso stvar opraviti čim prej, ampak vedno najdemo dober izgovor, da nakupovanje daril preložimo za še kak dan ali dva.
Prednovoletna prokrastinacija, po domače neodgovorno zabušavanje, seveda deluje na več ravneh. Po eni strani imate sicer morda prvič v tekočem letu zares pospravljeno pisarno/sobo/klet/pasjo uto, po drugi strani pa postajate vedno bolj živčni, in to toliko, da vam začne roka samodejno trzati v družbi ljudi, ki se za šankom (ali v kakšnem drugem zapiku) hvalijo, da so novoletne nakupe že zdavnaj opravili in se zdaj že pogovarjajo o tem, kam gredo poleti na dopust.
Ker nasilje vendarle ni rešitev, se posledično začnete družiti samo še z ljudmi, ki prav tako še niso zaplužili v trgovine. Vaša družba namreč še predobro ve, da so v tem letnem času tovrstne ustanove fizikalni fenomen, kjer sta čas in prostor ukrivljena drugače in kjer kombinacija novoletnih lučk, kraguljčkov in božičnih evergreenov, ki nabijajo iz zvočnikov, poskrbi za senzorični šok, med katerim se vaš tekoči račun čudežno izprazni.
Morda se vam zdi, da avtor teh vrstic pretirava, a dejansko obstajajo indici, da nakupovanje v božično-novoletnih pogojih v nas sproži najbolj osnovne preživetvene reflekse. Če nič drugega, vam ob vstopu v prenatrpane nakupovalne centre ostane zavedanje, da gledate evolucijo v akciji 20% skonto.
In tako ste prej ali slej soočeni s praznično verzijo fenomena, ki mu Renata Salecl pravi »diktatura izbire«. Občutki tesnobe, celo krivde in nedoraslosti izzivom so vsaj tako dober opis prazničnega duha kot božične pesmi, debelinko z rdečo kapo na glavi in stekleničko osvežilne pijače v rokah ali hecni puloverji. No, ali pa sedemindvajseta ponovitev filma Love Actually.
So liki, za katere darila ni težko kupiti. Poslancu Marijanu Pojbiču, denimo, lahko letos podarite izvod slovenske slovnice za sedmi razred osnovne šole. Pa kaj potem, če ne boste edini. Od viška glava ne boli, morda bo v njej kvečjemu kaj več obstalo. Se pravi, opstalo.
A v večini drugih primerov bodo živci, ob katere boste med nakupovanjem daril, obratno sorazmerni z navdušenjem obdarovanca oziroma obdarovanke. Še celo pri deci se lahko pošteno opečete, če kupite napačen kos iz kolekcije risanke Frozen, denimo Olafa namesto Ane ali kak podoben faux pas, zaradi katerega bi vas obdarovano dete verjetno najraje prijavilo najbližjemu centru za socialno delo.
Skratka, decembra vas tam zunaj čaka minsko polje. Edino, kar lahko storimo, je, da vam zaželimo srečo. In čim manj Georgea Michaela.
***
Aljaž Pengov Bitenc ni neznano ime. Nasprotno, med tviteraši je znan pod vzdevkom @pengovsky, na spletnem radiu Kaos opravlja naloge urednika, na straneh Nedela pa v vlogi političnega komentatorja sooblikuje družbeno klimo. Mnenj, ki praviloma ne ostanejo neopažena, ne deli le v slovenskem, ampak tudi v angleškem jeziku; je tudi avtor bloga Sleeping with Pengovsky (sex and politics).
Berete ga lahko tudi kot rednega blogerja na Delo.si. Njegove prispevke objavljamo vsak drugi četrtek ob 12. uri.
