Dobro jutro: Prijatelj

Prijatelj je vedno pri roki. Je nekdo, ki s tabo vsak dan obdeluje iste najpomembnejše stvari na svetu – vreme, šefe, politike, letino oljk, sinočnjo tekmo, Popoviča, če ni drugega ... Nekdo, ki ti ponosno zaupa, če hči doseže izjemno uvrstitev. Ali pa potoži, ker so ga dacarji zašili za 200 litrov pridelanega vina. Ti zaželi, da čim prej ozdraviš, in greš potem z njim na pijačo – zaradi rojstnega dne, zato, ker je hči diplomirala, dobila zaposlitev ali da krstita nov avto. Ne potrebujeta veliko besed. Dovolj je gesta, gib, grimasa ... zgolj pomežik. Ali pa ti reče mona, ker si to tedaj zaslužiš.

Nekomu je najboljši prijatelj pes. Za Majo je to Nika iz vrtca. Za sosedovega Tomaža pa Samsungov android. Prijatelj sestavi vsakdan. Te pokliče in ti pove, kaj se je zgodilo sošolcu, sodelavcu, sorodniku, znancu. Ko se življenje preveč zaplete, ga razplete s šalo, še raje z anekdoto. Razkrije stisko, v katero je padel, ko so mamo zaman zdravili, ali pa, ko mu je doktor Žare diagnosticiral šen. In česa se je naučil z očetom na lovu. V sili ti posodi bankovec ali pa te brez oklevanja pelje z avtom k mehaniku. Je nekdo, ki še bolj kot ti sovraži tehniko. Navrže, kako bi on ravnal v istem precepu, ali pa, kako se je kak znanec izmazal iz primeža.

Prijatelj ni tako zahtevna funkcija. Zanjo zadošča, da si navzoč in poslušaš. Ponavadi je vzajemna. O prijatelju veš vse. Da izgublja ključe, denarnice in mobitele, da kdaj rad srkne kaj sladkega in kdaj še raje ošvrkne frfrajoče krilo. Prijatelj je mehek, bister in prizanesljiv. Tudi karajoč, ko pride trenutek.

Največji prijatelj postane, ko gre. In čutiš, da nekaj manjka. Ko te spreleti, da si brez roke, noge, brez svoje desne četrtine, da si prazen, izgubljen in dolgočasen, da si invalidno polovičen, da to več nisi ti. Vse izveš, ko gre. Vsi to izvemo. Samo vprašanje leta, dneva, ure ... In nekomu si zmeraj prijatelj.