Referendum za rdeče

Ob košarkarski in nogometni evforiji na sončni strani Alp, ki so jo povzročili nogometaši Maribora in slovenski košarkarski reprezentanti, se je v ozadje medijskega zanimanja umaknil hokej. Risi so navdušili z letošnjim olimpijskim nastopom v Sočiju, prihodnje leto maja pa bodo igrali na svetovnem prvenstvu elitnega razreda. Ker bo turnir na Češkem, ni dvoma, da bomo ponovno spremljali pravo slovensko navijaško selitev v Srednji Evropi.

Drugače kot hokejska reprezentanca pa kotira slovenski klubski hokej, ki je padel na raven popolnega amaterizma. Telemach Olimpija je sicer začela novo sezono v razširjenem avstrijskem prvenstvu, ligi EBEL, toda zmaji dihajo na škrge zaradi ogromnih finančnih dolgov, ki predvidoma znašajo prek dva milijona evrov. Zeleno-beli so se znašli v slepi ulici in samo čakajo na čudežno odrešitev, toda čarobne palice nima nihče, niti predsednik kluba Marko Popovič. Delo s svojo ekipo je zastavil na volonterski osnovi, vemo pa, da v profesionalni konkurenci s takšnim modelom ni moč dolgo delovati.

Hokejske Jesenice so svojo športno tragedijo že doživele v vsej razsežnosti. HK Acroni Jesenice obstaja le še v pravno-formalnem smislu, obremenjen s terjatvami številnih upnikov, tako da kluba ne morejo izbrisati iz registra društev. Na drugi strani pa ga ni junaka, ki bi poplačal dolgove. Medtem je nekdanji reprezentant in tekmec v boju za župana Jesenic Miha Rebolj na noge postavil HD Jesenice, kjer delajo izključno z mlajšimi selekcijami in jih poklicno člansko moštvo zaenkrat ne zanima. Negativna dediščina železarskega hokeja v poslovnem smislu je namreč opravila svoje.

Da bi bili priča novi zmedi v hokejsko zapriseženem mestu, se je okrog Anžeta Pogačarja zbrala skupina ljudi, ki je ustanovila HDD Jesenice s ciljem, da spet spravijo skupaj članski hokej in se z moštvom prebijejo v ligo EBEL, ki je zanimiva za gledalce in potencialno tudi za pokrovitelje. Čeprav imajo podporo Hokejske zveze Slovenije, letos še niso zmogli zbrati proračuna za spodobno člansko moštvo, ki bi lahko konkurenčno nastopalo v ligi EBEL. Neporavnani hokejski računi iz preteklosti, zamere med ljudmi tudi oziroma pretežno na osebni ravni ter vsesplošno pomanjkanje denarja so pač opravili svoje.

Toda prav vsak v Zgornjesavski dolini , ki mu je vsaj malo mar za šport, bo jasno povedal, da je to velika sramota za Jesenice in jeseniško občino. Hokej da je bil vselej zaščitni znak železarskega mesta in je predstavljal gonilo družabnega življenja. Še več, da je v bistvu hokej edina stvar, ki povezuje regijo in je njen nesporni ponos daleč naokoli. In navsezadnje hokej prispeva svoj velik delež h kakovosti življenja Jeseničanov. Začenši s športnimi aktivnostmi otrok do ponosne privrženosti klubu, ki lahko ljudi povezuje na zdravih temeljih.

In kaj je potem problem? Preprosto povedano na Jesenicah nihče nikomur ne zaupa, ko gre za hokejski projekt. Tako so vsi po svoje zadržani, ko bi morali zagotoviti denar ali še kaj drugega, da bi zaživelo profesionalno člansko moštvo. Občina čaka na dobro voljo gospodarstva, to čaka na občinarje, hokejski delavci čakajo na prej omenjene in tako imamo začarani krog, kjer je edina svetla točka trud v HD Jesenice (in po novem morda tudi v HDD Jesenice) z vzgojo mladih hokejistov.

S čim bi lahko presekali ta gordijski vozel? V rdečem mestu bi lahko izvedli referendum , na katerem bi se občani izrekli o tem, ali hočejo imeti vrhunski, poklicni hokej. Če bi bil odgovor pozitiven, bi se lahko zavezali, da s samoprispevkom vsakega jeseniškega gospodinjstva dajo svoj delež v proračun kluba, glede na višino tega pa bi imeli tudi ustrezno vlogo in moč v vodstvu kluba. Verjetno bi potem hitro še odločneje pristopila občina kot institucija, ki pač ne bi smela ignorirati volje ljudstva. Nato bi se zganili tudi zainteresirani pokrovitelji, v vsakem primeru pa bi bil klub vsaj pod delnim nadzorom navijačev. Samoprispevek gospodinjstva (višino le tega prepuščam modrim športnim menedžerjem) bi pomenil tudi letno člansko izkaznico za gospodinjstvo (torej zagotovljen obisk tekem Jesenic v Podmežakli za eno, dve ali tri osebe) in glas na skupščini kluba, kjer bi ustoličili vodstvo rdečega kluba.
Se vam morda takšen model ponovne vzpostavitve vrhunskega hokeja na Jesenicah zdi utopičen? Te oblike delovanja profesionalnih organizacij že živijo. Kdo pa mislite da prispeva glasove za predsednike Barcelone in Real Madrida? Člani kluba. Na Gorenjskem pa je zadeva postavljena na glavo: vsi bi vodili klub, pametovali in komentirali , nihče pa ne bi nič prispeval, da bi imel legitimno pravico za to. Vse to seveda zaradi številnih nečednih rabot v preteklosti. Torej Jeseničani si lahko sami postavijo svoj klub, če se bi znali dobro organizirati. V imenu hokeja, ki ga tako močno obožujejo. Najprej pa bi morali vzpostaviti medsebojno zaupanje in spoštovanje.