S pištolo v šolo

Jezna mladina je na Floridi in še nekaterih drugih mestih pripravila protestne shode in jasno zahtevala, da se kaj podobnega, kot je bil zadnji strelski napad floridski šoli Parkland, ne sme več nikoli ponoviti.

Zagovorniki proste prodaje so si pri tem privoščili smešne obtožbe, da naj bi za množičnimi demonstracijami šolarjev stali lobiji, ki si prizadevajo za ukinitev svetega drugega amandmaja ameriške ustave. Češ, da se mladina ni sposobna sama organizirati tako številnih shodov. Argument, ki si ga lahko zagovarja le nekdo, ki spada v čas sprejetja drugega amandmaja leta 1791, ko ni bilo avtomatskega orožja in, hm, na primer Facebooka, kjer je moč takšen dogodek organizirati v nekaj minutah.

Po vsakem večjem strelskem napadu, oziroma, ko je število mrtvih dovolj veliko, v ameriški javnosti vzniknejo javne debate o zakonskem omejevanju proste prodaje orožja. Priča smo ostrim spopadom zagovornikov in nasprotnikov regulacije, zgodi pa se nič. Mimogrede, zadnji napad je bil že sedemnajsti letos, v povprečju pa se zgodi eden na teden, le da streljanja brez dovolj mrtvih in samomore v šolah beležijo zgolj kronike lokalnih časopisov.

Vseeno se zdi, da je tokrat drugače. Pa ne zato, ker se delež Američanov, ki podpirajo strožjo regulacijo zdaj dviga nad šestdeset odstotkov in so najstniki posebej glasni, pač pa zato, ker v Beli hiši sedi Donald Trump. Predsednik, ki s svojimi besedami in dejanji skrbi za rast inteligenčnega kvocienta Georga Busha mlajšega, sicer znanega po svojih »bušizmih«. Recimo jim nespretnosti, ki se v primerjavi s »trumpizmi« zdijo kot izjave katerega od Nobelovih nagrajencev.

V sredo je Trump sprejel skupino dijakov iz Floride, ki so preživeli smrtonosni napad na šolo in svojcev umrlih. Tako ni bil več edini otrok v Beli hiši, zgolj najbolj bedast otrok v Beli hiši. Razložil jim je namreč, kako si sam predstavlja rešiti problem streljanj v šolah - s salomonsko rešitvijo, da bi v šole vpeljali še več orožja. In sicer, Trump predlaga, da bi imel čim večji del učiteljev pri sebi skrito pištolo, za kar bi prejeli nekakšen bonus. Tako bi, prosto po Trumpu, reve, ki se jim zdijo šole brez orožja lahke tarče, odvrnili od napada.

Verjetno ni pomislil, da precej omenjenih »rev« z orožjem v šolo pride umret in bi, če bi želeli izvesti širši masaker, verjetno po novem najprej odpihnili učitelja. A Trumpa vseeno ne moremo obtožiti, da ni nič mislil. Pripravil si je nekakšen »plonk listek«, z iztočnicami za pogovor z napadenimi dijaki in pod zadnjo točko napisal »I hear you« oziroma slišim vas. Zgolj za vsak slučaj, če mu potrti obrazi in hlipajoči otroci ne bi sami po sebi vzbudili sočutja. V naslednjih dneh je še malo precizneje artikuliral svojo miroljubno rešitev in razložil, da morajo »ti ljudje vedeti, če bodo prišli v našo šolo, bodo mrtvi!« In, da bodo metki iz smeri oboroženih učiteljev leteli tudi proti napadalcem. Krasna rešitev, več metkov, gotovo pomeni manj žrtev.

Slišim vas ...Foto: AP

Seveda tudi ni vprašal učiteljev, če bi prevzeli vlogo kavbojev in v službo med otroke hodili pištolo za pasom. Se je pa na drugem koncu ZDA vendarle premaknilo na področju zakonodaje, kar vendarle daje upanje v ameriški sen. V zvezni državi Južna Karolina so se združili demokrati in republikanci in v proceduro vložili zakon ravno o pasovih. Jasno, da niso prepovedali, da bi za njem prebivalci nosili pištolo. So pa predlagali, da bi se hlače smele pod pas spustiti največ za dobrih sedem centimetrov. V nos oziroma »v oko« jim gredo namreč ohlapne hlače, ki jih (predvsem mladi, temnopolti in revnejši) nosijo spuščene do sredine zadnjice. Pa tudi kaj dlje, kar vznemirja vzorne državljane. Pa še nošnja pištole za tako nizkim pasom je hudo nepraktična.