Posredovanja: Somrak izjemnosti

Pewdiepie je simbol in reprezentant časa, v katerem so se zvezdniki iz posebnežev spremenili v povprečneže in politiki iz vizionarjev v aparatčike.

Objavljeno
17. november 2015 16.33
Posodobljeno
18. november 2015 11.00
Boštjan Narat
Boštjan Narat

Felix Arvid Ulf Kjellberg se je rodil 24. oktobra leta 1989 v Göteborgu na Švedskem. Danes s svojim dekletom živi v angleškem Bristolu. Visok je 178 centimetrov.

Razen podatka, da je leta 2011 opustil študij na tehniški univerzi in se nekaj časa preživljal s prodajanjem hot dogov, je biografija šestindvajsetletnega Šveda precej vsakdanja (tudi omenjena študijsko-poslovna epizoda ni v resnici nič posebnega), obstaja pa podrobnost, ki njegovo na videz dolgočasno življenje spreminja v izjemno zanimivo zgodbo. Felix Arvid Ulf Kjellberg se na svetovnem spletu zadnjih pet let pojavlja pod psevdonimom Pewdiepie. In če je Felix Arvid Ulf Kjellberg − malce grdo, a povsem objektivno rečeno − nihče, je Pewdiepie globalna zvezda. Njegov video blog ima 40,3 milijona naročnikov in več kot deset milijard ogledov; številke, ki jih v svetu youtuba ne dosega nihče drug. In s številkami so vselej povezani tudi zaslužki: Felix Arvid Ulf Kjellberg je v letu 2014 zaslužil 4,8 milijona funtov.

Do te točke se vse skupaj bere kot simpatična zgodba o neverjetnem uspehu slehernika, o anonimnežu, ki se mu uspe iz prajuhe povprečnosti prebiti na sam vrh, o človeku, ki se s svojim delom izvije iz primeža skromnosti srednjega razreda in obogati. Tu pa se skriva zanimiv detajl. Dejstvo je, da se je Felix Arvid Ulf Kjellberg do svojega zvezdniškega položaja prebil z delom. Kaj pa je v resnici tisto, kar počne?

Felix Arvid Ulf Kjellberg igra računalniške igre. Naj bom bolj natančen: pri tem početju se tudi snema. In naj bom še bolj natančen: svoje spopade z vesoljskimi vsiljivci ali lesenimi sodi − odvisno, katera igra se pač znajde na njegovem stroju − tudi komentira. Za moj okus sicer ne pretirano duhovito, a debata o okusih in smislih za humor se zdi v luči milijard, ki ga spremljajo, precej nepomembna, moje mnenje pa v tem kontekstu povsem irelevantno. Ključno in predvsem objektivno je spoznanje, da dečko ne počne nič posebnega. Pewdiepie igra videoigre. In v resnici je to vse.

Seveda sta pop kultura in popularna industrija logiko, da mora biti nekdo, da je zvezda, v nečem izjemen, že davno obrnili na glavo. Najprej s tem, ko so najbolj slavni glasbeniki namesto virtuozov in genijev postali fantje, ki znajo tri akorde, še bolj pa takrat, ko so naslovnice revij preplavili udeleženci resničnostnih šovov. In da ne bo pomote: Felix Arvid Ulf Kjellberg se zdi povsem simpatičen in uspeha, ki ga dosega pod svojim »umetniškim« imenom, mu ne zavidam. Poleg tega je Pewdiepie kljub banalnosti tega, kar počne, v resnici precej bolj zanimiv kot angleška kraljeva družina ali Kim Kardashian. Kljub temu pa se mi zdi vprašanje, ali je njegovo delo vredno 4,8 milijona funtov na leto, še kar na mestu. Seveda bo vsak ekonomist odgovoril, da je v končni fazi trg tisti, ki določa ceno, kar je neizpodbitno dejstvo. Kaj pa če je to dejstvo hkrati tudi problem?

Pewdiepie je simbol in reprezentant časa, v katerem so se zvezdniki iz posebnežev spremenili v povprečneže in politiki iz vizionarjev v aparatčike. Oziroma če vzrok in posledico postavim v pravilno razmerje: je simbol časa, v katerem ti zato, da si zvezda, ni treba biti pretirano izjemen, da si voditelj, pa ne pretirano pameten ali daljnoviden. Vse, kar potrebuješ, je precejšnja mera tiste odisejevske iznajdljivosti, ki jo do določene mere sicer lahko cenimo, nikakor pa je ne gre občudovati.


***

Boštjan Narat je glasbenik, filozof, vodja skupine Katalena, kantavtor, esejist in TV-voditelj.