Tiskane izdaje
Ierissos je majhno letoviško mestece v severni Grčiji, ki je dobri dve uri vožnje z avtobusom oddaljeno od Soluna. V prvih dneh junija je Ierissos zaspan, počasen in, tako se zdi, nepripravljen na začetek turistične sezone. Posli tu že nekaj časa ne cvetijo. Pa ne le zaradi krize, saj so ta del grške obale v zadnjih letih obilno reševali srbski, ruski in bolgarski turisti.
Ierissos, ki leži ob več kilometrov dolgi peščeni plaži, zadnjih nekaj let namreč nikakor ne slovi kot umirjena, celo rahlo za božjim hrbtom skrivajoča se turistična destinacija. Okoliški bogati gozdovi in bližina svete gore Atos ter polotoka, kjer se nahaja vrsta najbolj pomembnih samostanov grške pravoslavne cerkve, so bili skupaj s plažami po letu 2012, ko je kanadska megakorporacija Eldorado Gold kupila tukajšnja rudnika zlata (Sokuries in Olympia), potisnjeni v kot.
Ierissos je postal znan kot središče upora proti ekološkemu, ekonomskemu in političnemu nasilju, ki je sledilo kanadskemu prevzemu tukajšnjih rudnikov zlata (in bakra), kjer so rudarili že v času Aleksandra Velikega. Kanadčani, ki slovijo po nizki ceni izkopavanja zlata in seveda temu primerno nizki ceni dela, so posle, povezane z zlatokopi, nemudoma »predali« svoji grški izpostavi − podjetju Hellas Gold. Njihovi načrti so bili velikopotezni: v prelepih gozdovih Halkidikija zgraditi največji odprti kop zlata v tem delu Evrope in svoj posel pozneje razširiti tudi v druge kraje severne Grčije.
Neoliberalne grške oblasti so jih leta 2012 sprejele kot najljubše goste. Halkidiki so jim izročile tako rekoč brez vprašanj. Kanadčani so s pomočjo svojih lokalnih podizvajalcev nemudoma krenili v akcijo. Popolnoma so »ogulili« 300 hektarov gozda ter se že lotili izpodkopavanja planine, kjer se nahajajo velike količine zlata. Zlatokop se bo predvidoma odprl prihodnje leto. Ko bodo posli stekli, naj bi rudarji na dan porabili 3000 ton eksploziva in ustvarili vsaj toliko ton toksičnega prahu. Podjetje namerava sredi gozda, nad vhodom v dolino, zgraditi velikanski jez, za katerim bo shranjevalo nakopano zemljo. Okoljevarstveniki trdijo, da bo to uničilo lokalno − in tudi regionalno − pitno vodo, močno onesnažilo ozračje (tudi zaradi sežiganja sulfatov, ki so nakopičeni v zemlji), povzročilo veliko škodo gozdu in ljudem ter uničilo turizem. Eldorado Gold je v projekt do zdaj vložil skoraj pol milijarde evrov.
Vse našteto je v Ierissosu, ki tako rekč živi le od turizma, sprožilo oster odpor. Prebivalstvo se je organiziralo v skupino SOS Halkidiki in krenilo v akcijo. Protestirali so pred rudnikom, v lastnem mestecu, ter v Solunu in Atenah. Takoj ko so krenili v akcijo, se jih je z brutalno silo lotila policija, ki je izpolnjevala ukaze tedanjega predsednika vlade Antonisa Samarasa iz vrst konservativne Nove demokracije. Protesti so postajali vse bolj nasilni. Oblasti so aretirale več sto ljudi. Proti 350 so vložili obtožnico. In to na podlagi tako imenovanega protiterorističnega zakona. »Ker smo hoteli zaščititi svoj dom, svojo vodo in svoje gozdove, so nas obtožili, da smo teroristi. Obtožnice še vedno veljajo. Štirje naši člani so bili v zaporu,« mi je včeraj v Ierissosu povedal Christos A., starejši gospod, ki je eden izmed vodilnih aktivistov gibanja SOS Halkidiki.
Boj prebivalcev Ierissosa je postal simbol grškega upora proti neoliberalizmu, hkrati pa, dobesedno, zlata jama za nabiranje političnih točk. Vprašanje zlatokopa je levičarska Siriza uvrstila med prioritete svojega programa in kmalu po prevzemu oblasti sta bila dva izmed treh rudniških projektov zamrznjena. A dela v bodočih zlatokopih − o tem sem se prepričal na lastne oči − kljub vsemu potekajo naprej.
Prihodnjih nekaj dni bom preživel s tukajšnjimi aktivisti in ekologi, a tudi z rudarji iz sosednjih vasi, ki podpirajo gradnjo zlatokopa, saj je Eldorado Gold že zaposlil 2000 ljudi, kar je v lokalno skupnost po »afriškem receptu« vneslo ogromno tenzij in celo nasilja.
Veliko reportažo o gradnji največjega rudnika zlata v Evropi in vseh posledicah, ki jih ta prinaša, ter seveda tudi odziv kanadske rudarske korporacije, ki sem ji poslal vrsto vprašanj, na katera so mi odgovorili presenetljivo hitro, boste lahko prebrali v prihodnji številki Delove Sobotne priloge.
***
Grčiji se čas izteka. Mednarodne finančne institucije in Bruselj ne popuščajo. Vladajoča Siriza bo morala kmalu izbrati med morebitnim bankrotom in uklonitvijo zahtevam svojih »kreditodajalcev«. Je kompromis še možen? Kako Grki doživljajo ključne tedne, ki utegnejo določiti njihovo prihodnost? Kako je na razmere v državi vplivalo prvih pet mesecev po spremembi oblasti? Kako se Grčija sooča s človeško tragedijo beguncev? O vsem tem bo v svojih pismih iz različnih predelov Grčije v prihodnjih dveh tednih pisal naš poročevalec Boštjan Videmšek. Sledite mu lahko tudi na twitterju (@bosthi).
Preberite še:
• »Grki eno roko stiskamo v pest, z drugo, iztegnjeno, pa prosjačimo.«: Cipras ima na voljo le še nekaj dni, da sprejeme (od)ločitev, ki bo v vsakem primeru močno zaznamovala prihodnost grške države.
• Finančni »dilerji« so grškemu odvisniku zavili vrat: Petkov »odlog« plačila obroka dolga do IMF ni bil naključen: to je bila močna politična izjava.
• »Siriza je dobila mandat za globoke in radikalne spremembe«: »Vse bo odvisno od vsebine dogovora. Od tega, koliko korakov nazaj bo morala narediti Grčija,« pravi ekonomski analitik Janis Kimpouropoulos.
• »Edine resnične spremembe so možne od spodaj. Od ljudi.«: Kljub januarskim spremembam na oblasti se razmere (ne le) v grškem javnem zdravstvu še naprej slabšajo.
