Prigode s tega mesta pogosto sprožajo salve smeha, zanetijo pa tudi hude prepire, predvsem v veččlanskih stanovanjskih skupnostih, saj je WC-školjka za nekatere najljubši bralni kotiček, prvi »dobro jutro«.
Ti prostori so ne samo nujna lokacija za opravljanje osnovnih človekovih potreb, temveč pogosta pribežališča osamljenih, izziv zaljubljenim, skrivališče odvisnikom, inspiracija duhovitim rimopiscem ... Včasih so školjke tudi lovilci mobitelov, ki nespretnim posameznikom padejo iz zadnjih žepov. Na straniščno problematiko opozarjajo svetovne nevladne organizacije, saj 2,5 milijarde ljudi po svetu nima ustrezno urejenih toalet, več kot milijarda ljudi opravlja potrebo na prostem. Zaradi neurejenih straniščnih razmer se vsako leto okuži in umre okoli 1,8 milijona ljudi. Tako pomembna so stranišča, da imajo celo svoj dan, in to je prav danes.
Stranišča so vedno vzbujala radovednost v ljudeh. Kakšna so pri sosedih, v imenitnih hotelih, dizajnerskih restavracijah, azijskih vaseh, kako to počnejo Arabci in kako Japonci? Bežne straniščne utrinke, ulični performans Straniščna šepetanja, so ponujali konec poletja na ljubljanskih ulicah. Ne samo to. Nedavno tega je bil posnet slovenski film Zgodbe iz sekreta, neodvisni celovečerni prvenec v režiji Gregorja Andolška in Tijane Zinajić, ki obravnava tri zgodbe treh petintridesetletnikov iz sekreta.
Slavoj Žižek je že dolgo tega postavitev in obliko WC-školjk povezal s tipom nacionalnosti. V nemških ostane iztrebek na porcelanasti polički za natančno preiskavo in dvoumno fascinacijo, italijansko-francoska stranišča ga v revolucionarni maniri hitro odplaknejo izpred oči in nosu. Sinteza obeh so ameriška stranišča, polna vode, kjer je iztrebek viden, vendar ne smrdi in se pragmatično obravnava kot odpadek.
Kdo bi vedel, ali je bolje delovati v tistem stranišču na štrbunk ali se predati ugodju porcelanaste školjke. Ni važno, straniščna šepetanja so intimna stvar vsakega posameznika.