Tiskane izdaje
Hvala Vesolju, ker je končno na voljo iPhone 6 in se lahko zdaj mirno vrnemo k vsem manj pomembnim stvarem; Zemlja se spet lahko vrti okoli Sonca, bogati postajajo bogatejši, bolni so lahko še naprej bolni, saj smo ga nazadnje vendarle dobili! To sporočilo je napisala cinična prijateljica, potem ko je pri meni preštela vsa pogrizena jabolka, razmetana po delovni mizi, in ugotovila, da sem ena od njih - da, Apple addict, odvisnik od Appla. Priznam. In tega se ne poskušam odvaditi.
Kljub temu se zaradi duhovitega komentarja sprašujem, zakaj sem bila oziroma sem še vedno razburjena zaradi prihoda novega iPhona? Čakala sem ga več mesecev, se zanimala za govorice iz tehnološko dobro obveščenih krogov o tem, kakšen bo videti, in poskušala razumeti vse podrobnosti tehnoloških inovacij, ki jih bo prinesel. In v nasprotju z vsemi drugimi segmenti življenja, v katerem poskušam biti nepopravljiv individualist in anarhist, sem se ob prihodu Šestice postavila v vrsto širokih množic, pripravljenih zajokati od sreče, ko se na televizijskem zaslonu pojavi aluminijast spomenik, okrašen s pisanimi aplikacijami. Počutim se skoraj kakor Severna Korejka, ko zagleda Kima nove generacije na balkonu marmornate palače. Svet gre naprej! Človeštvo je rešeno!
Pretiravam? Nekoliko. Tudi če bi živela v New Yorku, ne bi več tednov taborila pred Applovo trgovino na Peti aveniji, samo da bi se prva dotaknila novega prenosnega telefona. Svojo priložnost bom poiskala, kjer koli že bom, medtem pa bom proučevala prednosti čipa A8 in koprocesorja gibanja M8. Nikakršne pripombe pragmatično androidnih elektroinženirjev o »zavedenosti« z jabolčno hipnozo me ne bodo odvrnile od tega, da napredujem v višji razred tehnologije pametnih prenosnih telefonov.
Toda tokrat poskušam sama sebi pojasniti, zakaj počnem vse to.
Že takrat, ko smo pričakovali prihod iPhona 5, je strokovnjak za blagovne znamke Martin Lindstrom (avtor knjige o tem, kako velika podjetja manipulirajo z našimi možgani, da bi nas prepričala, naj kupimo njihove izdelke) izvedel poskus s skupino navdušencev nad neko blagovno znamko, denimo Apple ali Harley Davidson. Z delovanjem magnetne resonance je primerjal njihovo možgansko dejavnost, ko so prišli v stik s priljubljenimi prenosnimi telefoni ali motornimi kolesi, s tisto dejavnostjo, ki je bila značilna za možgane vernikov, ko so jim izročili rožne vence ali papežev portret. Podobnost je bila presenetljiva.
Nato je Lindstrom zbral dvajset otrok, starih od 14 do 20 mesecev, in vsakemu v roke postavil BlackBerry. Vsi so takoj s prstom povlekli čez površino prenosnega telefona in pričakovali, da bodo zagnali zaslon. Z gibom so pokazali, da so že vse generacije programirane tako, da se gibljejo po svetu elektronike z obrednimi potezami, ki jih je v življenje njihovih staršev uvedel Apple.
Verski zanos torej?
Če iPhone ne bi bil remek delo koncepta preprostosti z izjemno izpopolnjenim fizičnim in programskim oblikovanjem, bi se morda vprašala, ali se nisem kratko malo okužila z oglaševalskim genijem pokojnega Steva Jobsa in njegovih naslednikov. In če ne bi preizkusila življenja s Samsungom, odličnim, a ne dovolj dobrim pripomočkom za vse moje delovne in življenjske potrebe, bi podvomila o svoji objektivnosti.
iPhone je, naj pojasnim, način, kako pospravim svoje prehitro, raztreseno, prenatrpano življenje v majhen kovček, ki ga lahko spravim v žep. Tu so poleg telefona še seznam naslovov, opomniki, dnevniki, vizitke, bančni računi, navigacijski zemljevidi, vremenska napoved, fotoaparat, televizijski posnetki, časopisni izrezki in kulinarični recepti, zdaj pa tudi vse moje zdravstveno stanje. Vse je povezano, omreženo, individualizirano in zaokroženo s popolnim dotikom estetskega hedonizma.
iPhone mi pomeni globalizacijo, kakršno imam rada. Kitajska, ruska, srbska, angleška tipkovnica; prostor brez kulturnega šovinizma; povezanost (skoraj) brez državnih meja; uporabnost brez civilizacijskih predsodkov. Z vsako novo generacijo teče čas tistega obdobja, v katero nepopravljivo verjamem in v katerem znanje vlada svetu, inovacije pa prevladajo nad vsemi drugimi dejavniki. In ta čas se nikoli ne konča.
»Veličino dosežete, kadar ustvarite nekaj, kar živi tudi takrat, ko vas ni več,« je rekel neki modrec z imenom Ralph W. Sockman. To je iPhone. Ko je njegov stvarnik Steve Jobs umrl pred manj kot tremi leti, so se oboževalci zbali praznega prostora, ki ga je zapustil za seboj, in se spraševali, ali bo sploh kdaj prišel iPhone 5 in ali se bo vizija nadaljevala. Že zato se veselim prihoda naprave Šest plus, saj se mi zdi, da pravi: »Gremo naprej« in da iz vsakega dneva črpa navdih za nekaj novega.
