Tiskane izdaje
V Rimu se začenja posebno obdobje varnostnih ukrepov. Veljati je začelo danes, namenjeno pa je predvsem jubileju. Tako pravijo svetemu letu, kakor si ga je zaželel papež Frančišek. Imenoval ga je sveto leto usmiljenja. Izredno sveto leto je, med enim in drugim rednim svetim letom. Šef rimske kvesture, prvi policist v mestu, kjer stojita prestolnici dveh držav, je sedanje dogajanje poimenoval »jubilej v času Isisa«, mediji so bolj poetično napisali »jubilej v času kalifata«. Kalifat grozi, da bo udaril tudi po središču katoliškega sveta, ki združuje milijardo vernikov, policija pa si prizadeva, da bi obranila mesto in papeža, ohranila mir in preprečila morebitne napade, kakor jih je bil nazadnje deležen Pariz.
Sveta leta, sedemkrat sedem sobotnih let, kar pomeni vsako petdeseto leto, šenat hajobel v hebrejski tradiciji poznajo že od Mojzesa. Ob jubilejnih letih so osvobajali sužnje in ujetnike, odpuščali dolgove, revežem so vračali odvzeto ali prodano imetje. V krščanski tradiciji annus iubilaeus tudi poznajo že od trinajstega stoletja. V sedanji obliki so si jih v cerkveni državi zamislili pred pol tisočletja. V zgodovini papežev so znana po odpustkih, ki jih dobi vernik, če pripešači v Rim. Na vrsti so bila najprej vsakega pol stoletja, potem vsakih 25 let. Motivov je bilo več, eden med njimi tudi ta, da je na 25 let prišel na vrsto skoraj vsak papež, drugi pa, da je prišlo v pušice več denarja. Ob rednih so dovolili tudi izredna jubilejna leta, lahko si jih papež omisli zaradi posebnih okoliščin, lahko tudi zato, ker ve, da naslednjega rednega svetega leta ne bo dočakal.
Ko je svoj redni jubilej pripravil in tudi uresničil papež Wojtyla leta 2000, so v Rim prihajali milijoni vernikov od vsepovsod. Eni po odpustke, drugi gledat papeža, ki je pomagal rušiti berlinski zid, tretji uživat Rim v vsem svojem sijaju. Tudi iz Slovenije je bilo neverjetno veliko romarjev, slovensko besedo si slišal kjerkoli, na trgu, na ulicah, v gostilnah. Nepozabno je bilo papeževo srečanje z mladino, na dan mladosti je z vsega sveta prišlo več kot dva milijona mladih, vsi so se zgnetli na enem samem velikanskem travniku ob robu mesta.
Če bi bilo v drugih časih, bi bilo tudi tokratno jubilejno leto v Rimu leto veselja, odpustkov, ki jih deli papež, velikih zborovanj, maš na Petrovem trgu in v drugih rimskih bazilikah, srečanj mladih, starih, revnih, bogatih, za vsakogar se kaj najde, ko se odpro jubilejna vrata bazilike in papež vabi k sebi.
Zdaj pa je sveto leto kar precej drugačno od pričakovanega. Najprej za policiste, potem še za vse druge bo to leto negotovosti, groženj, nenehne napetosti. Pariški teroristični napad je vlil dovolj strahu vsem v Evropi, ki že prej, ko so tisoči začeli korakati z Jutrovega proti severu, niso znali sešteti, koliko je ena in ena. Ugotovitve, da nevarni skrajneži prihajajo tudi kot skriti spremljevalci revežev po begunskih poteh, pa so dodale še veliko negotovosti.
Romarji in romarski turisti v večno mesto načelno in načrtno pridejo v cerkveno državo, vabi jih papež, čisto konkretno in otipljivo pa na tleh Vatikana preživijo komaj nekaj ur. Ob tako pomembnih dogodkih, kakor bodo letošnji, je cerkvena država celo premajhna, da bi sprejela vse, ki preidejo k papeževi maši, še vse okoliške trge napolnijo in ulice daleč dol do Tibere.
Za vse drugo razen za srečanja s papežem je romarjem na voljo italijanska prestolnica. Za varnost in udobje prišlekov mora poskrbeti italijanska država, na njenih tleh so tudi številne cerkvene zgradbe, ki so bile še pred nekaj leti samostani, odkar je zmanjkalo redovnic in menihov, pa so tam nekakšni hoteli, hiše za goste, za katere celo papež Frančišek predlaga, naj plačujejo davke, saj so − podobno kot drugi hoteli, ki niso v cerkveni lasti − pridobitne ustanove. Cerkev je največji nepremičninski magnat v Rimu, pa ne samo tam, tudi marsikod drugod po Italiji.
Jubilejne ceremonije se bodo začele čez slaba dva tedna, 8. decembra, na Marijin praznik brezmadežnega spočetja, takrat bo papež simbolno razbil jubilejna vrata in skoznje slovesno vstopil v baziliko. Potem se bodo ceremonije vrstile vse leto. Včeraj, ko se leto še ni začelo in je rimsko časopisje opozarjalo, da utegnejo teroristi udariti tudi po Petrovem trgu, je papež privabil dobrih 30.000 vernikov, koliko jih šele bo, ko bo šlo zares.
Zares pa gre že danes za policiste, specialce in vse druge čuvaje, ki so jih danes zjutraj razpostavili ob vseh zgodovinskih spomenikih, največ pa okrog vatikanskega mesta-države, kjer so agenti prav gotovo pomešani tudi med uličnimi trgovci božjih in Marijinih podobic, žegnanih roženkrancev, na Kitajskem in v Bangladešu narejene krame, od katere bodo vsaj leto dni živeli afriški in azijski ulični trgovci.
Policijske sile, ki so v mestu razporejene vse leto in obvladujejo razmere že desetletja dolgo, so danes dobile dodatnih dva tisoč posebej izurjenih policistov, ki bodo pazili na najbolj občutljive točke. Vse mesto je razglašeno za cono brez letalskih poletov, še posebej pa se pripravljajo na obrambo pred ultralahkimi letali in tako imenovanimi droni, ki jih radi uporabijo tudi fotografi.
Posebni varnostni ukrepi veljajo po vsej Italiji, in ne samo v Rimu. Ponekod so varnostne ukrepe tudi preizkusili. Pri tem so v Bologni ta konec tedna ugotovili, da je mesto sicer res prepredeno z varnostnimi kamerami, vendar od vse mreže kamer deluje samo vsaka četrta. V Rimu podatka o kamerah in njihovem delovanju niso objavili.
