Trump v Riadu: Ni ga biznisa čez orožarske posle

Ko se je ameriški predsednik Donald Trump minuli teden na svoj prvi obisk na tujem podal nikamor drugam kot v ultra konservativno sunitsko kraljevino Saudsko Arabijo in tam ekspresno, le štiri mesece po prevzemu svojega predsednikovanja, sklenil za vrtoglavih 110 milijard dolarjev orožarskih poslov, skupaj pa za približno 350 milijard poslov v naslednjem desetletju, je razumljivo sprožil kar nekaj vprašanj.

Na eni strani je seveda dal nov pospešek teorijam, da Ameriki vzporedno vlada »deep state«, »globoka država«, kot konglomerat Wall Streeta, obrambno-orožarskega kompleksa, varnostnih in obveščevalnih služb, naftne industrije in informacijskih gigantov iz Silicijeve doline.

Po drugi strani pa so se nekateri na drugi strani Atlantika vprašali tudi, zakaj se je Trumpu zdelo notranjepolitično primerno, da s svojim prvim obiskom na tujem počasti prav Saudovo Arabijo. Konec koncev vsaj za nekatere v ZDA ni nepomembno, da je to tudi država, iz katere 11. septembra pred 16 leti prišlo 15 od 19 napadalcev na newyorška dvojčka in tudi na sam Pentagon, ameriško obrambno ministrstvo. Travme še zdaleč niso povsem zaceljene, sorodniki žrtev še vedno bijejo sodne bitke s to bogato arabsko državo.

Če bi omenjeni malopridneži imeli državljanstvo kake druge, revnejše države, ki kreira manjše tržno povpraševanje po ameriških orožarskih dobrinah in je nasploh manj strateško pomembna, ta zagotovo ne bi mogla računati na tako privilegirani tretma s strani političnega establišmenta in »globoke države« v Ameriki. Še sploh, ker je že dolgo znanih kar nekaj indicev, da je Riad financiral tudi Al Kaido in njeno še bolj radikalno tekmico in naslednico islamsko državo.

Seveda pa bi slovenskemu zetu Donaldu seveda storili krivico, če bi ga obtožili ekskluzivizma pri hipokriziji in favoriziranju režima, ki z uvoženimi visokotehnološkimi ameriškimi bombniki seje smrt po civilistih v sosednjih državah (Jemen), seka glave oporečnikom in kamenja prešuštne ženske, za nagrado pa je prejšnji mesec dobil elitno mesto v komisiji OZN za pravice žensk.

Saudskim vladarjem se je globoko klanjal že njegov predhodnik Obama, tudi fundacija Trumpove tekmice Hillary Clinton je od saudskih sponzorjev prejela do 25 milijonov dolarjev, je poročal New York Times. Itd. Itd.
Pravljično bogata država, ki vedno in že dolga leta navdušeno na veliko kupuje ameriško orožje, ob tem pa sedi na enih od največjih zalog nafte na svetu, ima v prvi vojaški in gospodarski velesili sveta razumljivo temu primeren poseben, strateški in praktično nedotakljiv status.

Denar, vpliv in »višji« strateški interesi posvečenih ozkih elit so pač najbolj univerzalna in najvišja religija, ki jo razumejo in častijo tako v Washingtonu kot Riadu, pa seveda še marsikje po svetu. Če kje in kdaj, so to predsednikovi megalomanski orožarski posli v Riadu ob njegovem prvem predsedniškem letu v tujino pokazali v najbolj jasni, nedvoumni in cinično odkriti obliki. Da tistih 110 milijard dolarjev na novo prodanega ameriškega orožja Saudijcem ne bi prineslo v regijo več miru, pač prej kaj nasprotnega, je lahko jasno vsakomur.

Aja, da ne pozabimo, tudi članice Nata moramo svoj obrambni proračun tudi povečati na famozna dva odstotka BDP - v našem primeru je to za kakih 400 milijonov evrov letno -, je zaveznice v Bruslju ta teden vnovič posvaril tudi sam Trump.

Jasno, ni ga biznisa čez orožarske posle. Vsaj to pa, ob vsej finančno, kadrovsko in organizacijsko (od vrhovnega poveljnika navzdol) podhranjeni slovenski vojski, vemo tudi pri nas. Iz svoje lastne zgodovine.