Tiskane izdaje
V omenjeni raziskavi smo v bližini središča mesta zaznali tri žarišča, ki so kazala določene značilnosti ustvarjalno kulturnih četrti: vzhodni del okrog Tabora, Spodnjo Šiško do Kina in os Rimska - Tobačna. Kot najbolj zanimiva se je takrat pokazala Spodnja Šiška. Kljub hitri umestitvi Spodnje Šiške na ustvarjalni zemljevid Ljubljane in bliskovitem razvoju ustvarjalnosti, se je ta razvoj kasneje nekoliko upočasnil, oziroma spremenil. To seveda za Spodnjo Šiško ni nič hudega, v vsakem primeru je prav prijeten del mesta.
Takrat se mi je nekako začelo zdeti, da mogoče Ljubljana ni mesto v katerem bi ustvarjalna četrt lahko zaživela na način, značilen za nekatera druga mesta. Ljubljana omogoča, da smo v istem večeru lahko v Šiški, na Rimski in nato še na Taboru. Pravzaprav vse skupaj s kolesom prevozimo v slabe pol ure, zato ni prav verjetno, da bi se nekdo zaradi ustvarjalnega karakterja Šiške tja preselil, kot so se hipsterji v Londonu selili v Hackney. Kaj šele, da bi developerji spodbujali priseljevanje kreativcev in umetnikov v četrt, tako regenerirali sosesko, nato pa zgradili krasne nove stavbe, ter jih drago prodali japijem.
Mogoče bom mnenje o ljubljanskih kreativnih četrtih še enkrat spremenil in to zaradi Tobačne. Precej običajno je, da območja industrijske dediščine z nejasno prihodnostjo postanejo ekosistem za raznovrstne ustvarjalne in kulturne dejavnosti. Zaradi industrijske preteklosti je v tovrstnih območjih veliko produkcijskega prostora, nejasna prihodnost pa omogoča razne začasne intervencije.
Tobačna je leta 2011 izražala jasen ustvarjalni potencial - množico malih podjetij, birojev, ateljejev, in galerij. Predvsem pa je Tobačna izjemno raznolika - v območju najdemo poleg ustvarjalnih vsebin tudi strelišče, računovodske servise, športne zveze, afriško društvo, balinarsko zvezo in še nekaj bolj robnih obrti. Raznolikost je primarna značilnost ustvarjalnih četrti, logično, enakost in zamenljivost za ustvarjalnost res nista spodbudni. Verjetno tudi KMŠ ni bil. V zadnjih letih se je razvoj ustvarjalne identitete Tobačne odvijal s presenetljivo hitrostjo. Razvili so se novi produkcijski prostori, od coworkingov do startupov, nato pa se je začela razvijati še alternativno kulturna identiteta Tobačne, k čemer so pripomogli glasbeni festivali, klub, galerija in umetniški studii.
Prav to sobivanje ustvarjalne produkcije (start upov, malih podjetij, coworkingov itd.) in potrošnje (festivalov, diskotek, kulturnih dejavnosti, ateljejev, galerij itd.) je za ustvarjalno identiteto Tobačne ključno, hkrati pa predstavlja tudi določeno tveganje. Pogosto s časom spektakel izrine produkcijo, saj je, vsaj na kratki rok, lahko donosnejši. Upajmo, da se Tobačna temu ogne. Kot tudi prevladi ustvarjalnih vsebin nad ostalimi, če gremo še korak dlje. Kreativne četrti so mestoma nagnjene k avto-destruktivosti. Temeljijo na raznolikosti in če ustvarjalna produkcija oziroma potrošnja izrine ostale dejavnosti, to sčasoma spodkoplje identiteto četrti. Konec koncev se je tudi Metelkova z leti oddaljila od kontra-kulturnega naboja ter se približala grozdu alternativnih klubov.
Poleg ravnovesja med produkcijo in potrošnjo pa je za ustvarjalne četrti pomemben tudi javni prostor. Tu ima Tobačna še nekaj možnosti za razvoj. Javni prostor Tobačne je namreč relativno neugoden za spontano interakcijo, saj je večji del prostora namenjen parkiranju. To otežuje hojo in kolesarjenje kot tudi enostavno klatenje ter postopanje. Ravno interakcija, srečevanje in sodelovanje med raznolikimi, bolj ali manj ustvarjalnimi skupnostmi ter posamezniki je ključna dodana vrednost ustvarjalnih četrti. Zato pa tudi ni nič narobe, če imamo ustvarjalnih četrti več, in če so te ustvarjalne le pogojno,v resnici pa predvsem raznolike. Saj je to tisto, kar dela mesto zanimivo, prijetno, predvsem pa vključujoče.
* Vse, ki bi si želeli delati v Tobačni opozarjamo, da v tem trenutku na strani PIIP najdete vsaj tri razpoložljive prostore oziroma mize.
***
Aidan Cerar je urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije − RRA LUR
***
Osrednja rdeča nit blogov je kreativnost − kreativnost pri doseganju postavljenih ciljev, kreativnost pri premagovanju ovir, kreativnost pri izboljševanju socialnega in fizičnega okolja, v katerem živimo ...
S kreativnimi blogi vam strežemo vsak petek ob 9. uri, v vlogi njihovih avtorjev pa nastopajo še:
* Matej Povše, fotograf in multimedijski ustvarjalec
* Ana Osredkar, soustanoviteljica zavoda Servis8, business development manager po poklicu in service designer po srcu
* Andrej Mercina, arhitekt ter (so)ustanovitelj in direktor biroja Trije arhitekti.
* Jernej Stritar, oblikovalec vizualnih komunikacij in partner v oblikovalskem studiu IlovarStritar
* Gregor Žakelj, art direktor in soustanovitelj oblikovalskega studia VBG
