Dobro jutro: Vabilo na večerjo

Če le hočemo, si danes lahko s popolnimi neznanci delimo avto, jih prosimo za denar za naš projekt in jim po facebooku in twitterju povemo vse o sebi. Zdaj pa jih lahko povabimo tudi tja, kamor smo ponavadi vabili le družino, prijatelje ali vsaj znance: na večerjo. Ali pa se nanjo k tujcem povabimo sami. Vrsta spletnih strani druži tiste, ki bi radi s kuhanjem kaj zaslužili in poleg tega spoznali nove ljudi, ter druge, ki bi v tujem mestu poleg turističnih znamenitosti radi srečali domačine.

Ne gre le za hrano, pa čeprav ni nič narobe s picadillom pri newyorških južnoameriških priseljencih ali domačo svinjsko kračo na Bavarskem. Ob dobri hrani in dobri pijači se lahko soba, napolnjena z ljudmi, ki se še nikoli niso srečali, spremeni v odlično zabavo. Saj poznamo mnoge, ki se razživijo šele, ko sedejo na letalo ali vlak – morda smo taki celo mi.

Sama pa se rada spominjam tudi poletja, ko me je slabo poznavanje slovenske Istre zapeljalo v neznan zaselek nad dolino Dragonje. Cesta se je končala v vasici s starimi hišami – in bogato obloženo mizo na dvorišču med njimi.

»Prisedite!« so me povabili domačini in še danes mi je žal, da sem se izgovorila. Zmenek, na katerega sem nameravala, sem že zamudila, pri naključnih srečanjih pa tako in tako niso najbolj mamljivi njoki z divjačinskim golažem, ki je dišal iz posode. Dragocena je priložnost, da odkrijemo nekaj dobrega v sebi, saj taka povabila ponavadi družijo ljudi, ki se hočejo odpreti tudi do neznancev.

Če nam je to preveč, pa lahko še vedno pokažemo svojo velikodušnost do tistih, ki jim gre slabše kot nam – ali pa se jim le ne da kuhati. V številnih državah lahko podarimo hrano, ki smo jo skuhali ali kupili, pa je ne moremo pojesti, ali pa na spletni strani sami pogledamo, ali kdo ponuja jajca, ki nam jih je zmanjkalo za nedeljski kolač. Dober tek!