Tiskane izdaje
Ekonomisti bodo na to seveda spet skakali v zrak, kakšna buča bo tule spodaj anonimno komentirala, da nimam pojma, ampak naj vas vprašam ...
Je normalno, da evropska komisija zahteva uničenje sadja in zelenjave, ker je tega po zmanjšanju izvoza v Rusijo v Evropi preveč, to pa bi lahko znižalo cene in s tem uničilo kmete? Pa tista hrana, ki kljub embargu pride v Rusijo, se vam ne zdi hudo bolno, da jo Rusi uničujejo?
No, zdaj pa se vrnimo v prvo vrstico in se vprašajmo, zakaj bo hrana povečala inflacijo. Hja, ker bodo držali cene ali jo celo dražili, kajne?
Slovenska politična stranka ..., no, saj ni važno, katera, je včeraj objavila protest proti znižanju cen kmetijskih izdelkov, podprla je proteste belgijskih kmetov v Bruslju, zahtevala je od kmetijskega komisarja intervencijske cene mleka in kaj vem kaj še vse. Potem pa so zapisali tole: »Zavedati se moramo, da brez kmetov ni hrane in brez hrane ni prihodnosti.«
Seveda, brez nas, ki moramo jesti, tudi kmeta ne bi bilo. A zdaj nas bodo še z lakoto strašili?
Poslušam silne polemike o tem, ali je dobro prostoživeče živali v mestih − pse, mačke in golobe − hraniti ali ne. Če jih hranimo, se še bolj razmnožujejo, če jih ne, pa menda odidejo in si hrano poiščejo zunaj mest. To bi bil lahko tudi recept za ljudi. Naj nas izkoriščajo s cenami mleka in jabolk, se bomo pač preselili v Kanado ali v Avstralijo, pa naj si tisto slovensko skuto in čežano nekam zatlačijo.
Ampak zdaj se mi ob tistih tragičnih fotografijah in zgodbah beguncev iz Sirije in od drugod, ki plavajo čez Sredozemsko morje, pešačijo po železniških tirih in skupaj z otroki tudi umirajo, ponuja misel, da je v Evropi hrane res preveč. Še oblasti so bile vsaj toliko pametne, da so dovolile, da se presežki zelenjave lahko podarijo beguncem in jih ni treba z valjarji speštati. Zelenjavo, ne beguncev.
Čeprav k nam prihajajo predvsem politični azilanti, ljudje, ki jim doma nihče ne more jamčiti, da bodo ostali živi in ne bodo umrli nasilne smrti, gre vendarle za majhno selitev narodov, ki je tudi ekonomska. Ali vi ne bi šli s trebuhom za kruhom nekam, kjer je preveč mleka in sira, kjer se iz tri tisoč presežnih ton slovenskih jabolk ne izplača soka iztisniti, skratka, kjer imajo kmetje viške hrane, mi pa še vsaj toliko zaslužimo, da čisto mirno opazujemo, kako uničujejo hrano?
Namesto da bi jim pokazali fige, gremo v trgovino in kupimo banane.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
