Tiskane izdaje
Zunanji dolg ZDA je v teh dneh po podatkih Nationaldebtclocks.org presegel 18,3 bilijona (da, 18.329 milijard) dolarjev, kar je skoraj četrtina od 61,1 bilijona vsega svetovnega dolga.
Za drobno primerjavo - dolg Grčije je v teh dneh znašal 341 milijard evrov ali 197 odstotkov BDP-ja, dolg Slovenije 33 milijard evrov ali 75 odstotkov BDP-ja, preračunano na bruto družbeni produkt pa je dolg ZDA znašal 105 odstotkov njihovega BDP-ja. Če vzamemo Evropsko unijo - natančneje rečeno tisto Evropo, ki uporablja evro - kot tisto, kar bi rada bila, pa ni, torej kot v zgodovini doslej neznano obliko politične, gospodarske in monetarne unije - zapišimo, da je njena skupna zadolženost okoli 92 odstotkov BDP-ja v evroobmočju. Torej bolje od ZDA, no, manj slabo ...
Ampak Evropa je nad Grčijo spustila Mednarodni denarni sklad, za katerega se ve, da imajo pri odločanju v njegovi upravi ZDA 16 odstotkov glasov, Rusija recimo malo več kot 2 odstotka, evropske države pa, če bi stopile skupaj, kar precej več od ZDA. Ampak z ZDA se tudi Nemčija in Francija še vedno pogovarjata sami in ne preko Bruslja. Že zato ni pričakovati, da bi ne skrbeli za reševanje nemških in francoskih pa še kakšnih evropskih bank na plečih Grkov.
Razlika med EU in ZDA je ena sama. Nekatere države EU dolga ne zmorejo odplačevati brez rezov v javni standard in povečevanja davkov ter starosti za upokojevanje, ZDA pa dolga preprosto nočejo odplačevati. Rečejo, ne bomo, pa mirna Bosna. Ko Grčija reče, da ne bo, ker ne more, je pa ogenj v kanclerkini palači v Berlinu - nedaleč stran od Reichstaga in se tresejo pušpani na Elizejskih poljanah.
Ampak poglejmo na stvar skozi druga očala. Ko smo prenesli del suverenosti na EU, pa obenem obdržali Banko Slovenije, verjetno nismo mogli niti sanjati, da lahko pride do česa podobnega. Podobnega temu, da bi recimo Banka Slovenije pomoč prepovedala, vlada v Ljubljani pa bi rekla, ne, ne bomo reševali Pomurja, ne bomo pomagali zadolženemu Mariboru, naj naredijo referendum o izstopu iz Slovenije, če hočejo, pa svoj denar naj si omislijo ...
Zato si naj mi, gospodinjski varčevalci o zadolženih Grkih - pa tudi, da se razumemo, Ircih, Portugalcih in Špancih, da o Angležih, ki jih v družbi z njimi nikoli ne omenjajo, pa tam z javnim dolgom ni dosti bolje - že mislimo karkoli, dejstvo ostaja, da morata Grčiji pomagati prav predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi in Evropske komisije Jean-Claude Juncker.
Glede na zapisano o dolgu na tej in na oni strani luže, ne glede na pretekle lažne podatke o državni »kapitalski ustreznosti« s strani Grčije in ne glede na državne pomoči bankam v razvitejših evropskih državah vključno s Slovenijo, bi Evropa to zmogla. Če pa seveda znotraj evroobmočja Draghi in Juncker pristajata na reševanje gospodarstev in njihovih bank v razvitih evropskih državah, ne skrbita pa za večji red in prerazporejanje viškov BDP-ja, potem se tudi nad morebitnim izstopom Grčije iz evroobmočja ne smeta zgražati. Grki bodo morda odšli zaradi tega, ker jim je Evropa dovolila pretirano zadolževanje in pretirane stroške javne blagajne. Ne zaradi svojih težav, torej, temveč zaradi nedelovanja inštitucij Evrope in zaradi dejstva, da evropske države na čelu z Nemčijo in Francijo na račun grškega dolga že nekaj let prav lepo služijo.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
