Naj se gospodinjski varčevalci zazremo vase in nadaljujemo finančno konsolidiranje znotraj družine? Naj se zanašamo na poročanje pristojnega vladnega urada, da se zasebna potrošnja v Sloveniji rahlo povečuje, da so gospodarstveniki malce bolj optimistični in da moramo zdržati le še tisti dve, tri leta, ko bo državna birokracija le uspela sredi te evropske finančne perspektive urediti vse papirje in začeti črpati že zdaj odobrena evropska nepovratna sredstva?
Če vprašamo bolj razumljivo. Ali naj še naprej pozorno spremljamo hvalevredno delo in testiranja Zveze potrošnikov Slovenije o tem, katera mačja hrana je istočasno najbolj kvalitetna in najcenejša, kateri poceni pralni prašek v neznani embalaži je enak najboljšemu in katerih piškotov ni pametno kupovati? Ali pa naj se raje zanesemo na gospodarske napovedi za ožjo domovino in obljube, da bodo izboljšali učinkovitost države pri razvojnih odločitvah in da bodo zagotovili financiranje za zasebne investicije?
Pa če še bolj popreprostimo. Naj varčujemo ali zapravljamo? Naj kupujemo poceni mačjo hrano ali naj najamemo posojilo za novega volkswagna?
Naša percepcija družbeno pomembnih indikatorjev je omejena na osebno izkušnjo in zaznavanje. Lep primer sta študenta z nahrbtniki, ki sta v nedeljo na Šentilju čakala na prevoz do Ljubljane, da bi se z novim študijskim letom lotila študija, nabavila bone za prehrano in letno karto za slovenske železnice in ljubljansko urbano. Pa so ju mimoidoči vse bolj sumničavo pogledovali in je potem neka gospa soprogu rekla: »Prišli so, begunci!«
Če imamo v svojem vsakdanu težave že v prepoznavi, razlikovanju med begunci in študenti, kako naj se izognemu skušnjavi, da bi verjeli sladkim besedam? Le tako, da jih ignoriramo in se še naprej oklepamo gospodinjskega varčevanja.
Zato se nikar ne vrzite v nove kredite in potrošnjo, dokler evropska centralna banka polni banke evroobmočja z milijardami evrov, te pa spet odtekajo v finančne naložbe, namesto v gospodarstvo. Nikar se ne zanašajte na blag optimizem slovenskih direktorjev, saj skoraj nič ni odvisno od tega, kako vodijo svoja podjetja. Nikar ne mislite, da bo Slovenija kaj bolj spodobno rasla, saj so makroekonomski kazalniki varljivi. Nekakšno domnevno rast namreč primerjajo z lanskim letom in letom pred tem, pa vse preredko pokažejo, da je Slovenija od leta 2008 in izbruha krize med državami evroobmočja v skupini tistih, ki so najbolj padle. Takrat so nekateri bankirji še razlagali, da se nam ne more zgoditi nič hujšega, ker imamo nerazvit bančni trg. Vse hudo nas je potem kljub temu prizadelo.
Zdaj, sedem let kasneje in ko naj bi slovenski bančni trg spodbudil novo rast, pa Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Komentar poročila Svetovnega gospodarskega foruma WEF, 30.9.2015) še vedno ugotavlja: »Pomembna ovira za poslovanje ostaja tudi dostop do financiranja, kar se tudi kaže v zelo nizkih uvrstitvah Slovenije pri kazalnikih, ki kažejo razvitost finančnih trgov. V skladu s pričakovanji pa se je po začetku sanacije bančnega sistema uvrstitev pri večini teh finančnih kazalnikov izboljšala.«
Seveda se je izboljšala. Tako nizko, kakor mi, namreč ni padel skoraj nihče in nič čudnega, da nam je malce bolje. Primerjalno in na kratek rok. Ampak to še ni varen razlog, da bi na kredit kupili avto. Kupujte raje cenejšo mačjo hrano.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.