Tiskane izdaje
Prav novice o pobiranju evropskega gospodarstva, in še posebej slovenskega − enega najbolj prizadetih v gospodarski krizi, o kateri so nam leta 2008 domači politiki razlagali, da se nas še dotaknila ne bo −, lahko pripomorejo k financiranju evropskih problemov.
Evropski statistični urad Eurostat je za letošnji september izračunal, da je evroobmočje izvozilo za 173,4 milijarde evrov blaga ali odstotek več kakor septembra lani. Uvoz v evroobmočje pa se je za odstotek zmanjšal in je znašal 152,8 milijarde evrov. Tako je imelo območje evra septembra 20,5 milijarde evrov trgovinskega presežka.
Slovenija je primaknila svoj kamenček. Od januarja do septembra 2015 je izvozila za 21,3 milijarde evrov blaga ali šest odstotkov več kakor v lanskih prvih devetih mesecih; v države EU je izvozila osem odstotkov več, v druge države pa dva odstotka več. Tudi uvozila je sicer več, in sicer za štiri odstotke, a uvoza je bilo samo za 19,8 milijarde evrov in presežka na tekočem računu plačilne bilance je bilo za 1,5 milijarde evrov oziroma 0,4 milijarde evrov več kakor lani.
Septembra jih je tudi v vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj Umarju nehalo skrbeti, če so se spomladi morda malo zaleteli z napovedjo o 2,4-odstotni rasti kosmatega domačega proizvoda. Jesenska napoved Umarja za rast Slovenije v letu 2015 že navaja 2,7 odstotka. Spomnimo, da je BDP Slovenije že lani zrasel za 2,6 odstotka. Oddahnili so si v dobrem lahko zdaj, ko je tudi Eurostat za Slovenijo objavil podobne številke.
Slovenija po trdem padcu lovi svoj predkrizni gospodarski zaostanek znotraj EU, saj raste rahlo hitreje, čeprav tudi Evropi ne gre slabo. V evroobmočju se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem 2015 BDP tako povečal za 0,4 odstotka, v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem za 1,6 odstotka, v celotni EU, torej tudi tam, kjer nimajo evra, pa za 1,9 odstotka.
Predviden proračunski primanjkljaj držav evroobmočja za leto 2016 naj bi se zmanjšal za približno prav toliko oziroma za 1,7 odstotka, skupni dolg območja pa za 1,5 odstotka. To sploh ni slabo.
Kaj nam navedeno sporoča o verjetni prihodnosti? O domači fiskalni politiki, kjer se pravkar delodajalci in vlada prepirajo o prerazporejanju davčnih bremen z dela na kapital, pri čemer bi finančni minister vseeno rad še malo zaslužil, lahko že zdaj napovemo, da mu bodo domača omrežja to poskušala preprečiti. V tem primeru bo Slovenija še naprej capljala za svojim predkriznim zaostankom, pa naj raste, kolikor hočemo. Slovenijo bo še naprej likvidno ohranjal edino izvoz.
Ta bo tudi v prihodnjih letih − le poglejmo strateške načrte največjih izvoznikov Krke in Gorenja − zaloga za čas, ki je potreben, da nadzor nad davčno in gospodarsko zakonodajo iz rok vplivnih omrežij končno prevzamejo domači politiki. Zdaj, ko je celo ameriški predsednik Barack Obama pozvala Evropo, da naj gospodarsko rast spodbudi s povečanjem javnih investicij ter s povečanjem neto plač obudi gospodinjsko potrošnjo, je čas za slovo od neoliberalne ekonomije. Pa srečno, minister Mramor.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
