Tiskane izdaje
Če lahko pritrdimo Jožetu P. Damijanu, da je tudi pri nas krizo povzročil eksces v zasebnem sektorju, se ne moremo strinjati z njegovim dodatkom, da je ni povzročil eksces pri državi. Lepo prosim, kdo pa je dopustil eksces v zasebnem gospodarstvu, kdo ni samo gledal vstran, ampak se je, če se spomnimo nekaj javno že razkritih dogovorov v vladnih pisarnah in državnih bankah ter drugih primerov slovenske dogovorne ekonomije za bogatenje posameznih politikov in gospodarstvenikov, primerov, na katerih razkritje zaman čakamo? Pa da se razumemo, te kupčije se niso dogajale le v letih tik pred nastopom krize, spomnimo se samo mnogo let prej izvedenega Merkurjevega prevzema Kovinotehne, kjer so z blagoslovom zakonodajalca in vlade ter mimo borze po posebnih cenah menjavali pakete delnic in bi takrat lahko tudi Kovinotehna prevzela Merkur, le da se tega ni prva spomnila. Na sodišče zaradi tistega res ni šel nihče, a le zato, ker krize še ni bilo in so napihnjene bilance zdržale.
Zdaj mi, gospodinjski varčevalci, beremo, kakšne razdirajo na OECD, IMF in ECB. Priporočajo pospešeno investiranje v infrastrukturo. Prav to se je Sloveniji kar samo od sebe, takrat, ko smo iz tega tudi gospodinjski varčevalci in mediji brili norce, dogajalo po slovenskih občinah. Župani, občine in razvojne agencije so za evropski denar kandidirali s projekti za gradnjo cest, vodovodov in kanalizacij in tudi domači ekonomisti znajo zdaj izračunati, koliko je to prispevalo k rasti domačega BDP.
Škoda, da jim že takrat niso sledili državni politiki in birokrati, ki se tudi zdaj, ko so se spet zamenjali, še ne znajo odločiti. Le potratni šesti blok v Šoštanju je nekaj prispeval k rasti BDP, niso se pa mogli odločiti, da bi se že pred leti Slovenija zadolžila za še tretji tir, nov pomol v Luki Koper, za tretjo cestno os od Avstrije do Hrvaške ...
Da smo že zdaj preveč zadolženi? Kaj pa vemo, morda niti ne, le denarja nismo zapravili za prave stvari. Pa zdaj je, kar je. Žal še nič ni slišati o razmišljanjih novega finančnega ministra, da bi Janševe, Pahorjeve in Bratuškine drage državne obveznice s Cerarjem poskušala poplačati z nadomestnimi obveznicami, od katerih finančni vlagatelji zdaj pričakujejo rekordno nizke donose. Že iz samo tako prihranjene razlike bi lahko začeli financirati prve infrastrukturne projekte.
Hočemo sporočiti naslednje. Naj oblast ne pričakujejo rasti BDP od naložb gospodinjskih varčevalcev v nove WC-školjke, asfaltiranja dvorišč in postavljanja čebelnjakov. Naj se investicij v infrastrukturo loti sama.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
