Varčujmo skupaj: Vremenska hišica

Ekonomska napoved izza domače jedilne mize

Objavljeno
30. september 2014 12.56
Vremenska hišica
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Gledam reklame na televiziji in vidim, da so zdaj že neki kruh poimenovali za janeza. Medklic: zakaj pa ne za franca? No, če boste hoteli ugotoviti, kakšen je »novi« kruh janez, boste morali v pekarni povedati, katerega želite. Belega, polbelega ali črnega?

Nas, gospodinjske varčevalce, bolj od tega zanima, kakšno bo vreme, saj zdaj že domači ekonomisti ugotavljajo, da je vreme napovedovati lažje od napovedovanja ekonomskih gibanj. Bo iz vremenske hišice pogledala Micka s sončnikom ali Janez z dežnikom? Se bo nadaljevalo vsesplošno varčevanje, dvigovanje davkov in stradanje ali bo morala priti vojna, ki bo vse porušila in bodo preživeli začeli obsežne investicije za obnovo domovine?

Če upoštevamo povprečno stanje potrošniške zadržanosti in nekaj skromnih sto evrov na varčevalnih računih gospodinjskih varčevalcev, domači ekonomski obeti niti niso tako slabi. Ker imamo v bančnih depozitih tudi nekaj manj denarja kakor pred leti, nekateri ga imajo ob mizernih obrestih in bolehnih bankah kar doma v nogavicah, tudi tisti vladni urad za vremenske prognoze in nacionalna banka ne vesta natančno, kakšno je gospodinjsko zdravje.

K oblikovanju splošnega vtisa je treba prišteti tudi dejstvo, da se prodorni in izvozno usmerjeni del domačega gospodarstva po vseh udarcih, ki jih je prejelo od politike, vse bolj izvija iz primeža odsotnosti domače bančne podpore in tudi iz mrež, ki so jih okoli njega pletli zaslužkarski gospodarski lobiji, princi provizij. Pa tudi traparije z investicijami evropskega denarja v kulturne domove, vodovode in ceste po slovenskih vaseh moramo upoštevati, moramo vzeti v ozir, in potem lahko pod vsem potegnemo črto.

Takole si upamo izza domačih jedilnih miz napovedati.

Slovenski izvoz se bo vsaj srednjeročno še povečeval zaradi živahnosti največjega nemškega trga, čeprav ga bodo občasno prekinjale težave zaradi politike EU do političnih kriz na vzhodnih mejah.

Čeprav nova vlada še ne ve, kaj bi počela z že zdavnaj načrtovani velikimi infrastrukturnimi nacionalnimi projekti, kot sta drugi tir in tretja os, da o obsežnejši modernizaciji železnic in o nadaljevanju energetske neodvisnosti s končno zagnanim šestim šoštanjskim blokom niti ne govorimo, se bo vsaj do sredine prihodnjega leta pospešeno nadaljevalo lokalno črpanje evropskega investicijskega denarja.

Gospodinjski varčevalci pa že začenjamo razmišljati, da bi morda vendarle, navsezadnje mineva že sedmo leto, kar smo denar skrili v nogavice, začeli zapravljati tiste evrske stotake za nove pralne stroje in štedilnike.

Črnega kruha bomo pojedli manj in malo več belega janeza, iz vremenske hišice že kuka nasmejana Micka s parazolom, vojne vsaj še kakšno leto, dve ne bo. Dlje ne jamčimo.

Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.