Tiskane izdaje
Pred nami je leto, ki nam napoveduje velike zgodbe. Eden izmed pomembnejših je evropska perspektiva, ki nam bo določala naš vsakdan, če tako želimo ali ne. Evropa je pred stresnim testom, ki ga bodo prihodnje leto opravile Velika Britanija ter Francija in Nemčija na volitvah. Brexit bo nadaljeval svoj pohod na dnevno medijsko agendo in delil Evropejce, predvsem pa siromašil srednji razred Otočanov, ki bodo kmalu pogrešali nove ceste, šole, bolnišnice in drugo infrastrukturo, ki so jo gradili s poceni posojili Evropske investicijske banke. Ustanovile so jo evropske države leta 1957 s podpisom rimske pogodbe. Vsakdo, ki potuje v London, lahko občuti vzajemno moč evropske ideje in ugodnega denarja že, ko na letališču Heathrow lahko kupi karto za ekspresni vlak ter se udobno (po evropsko) odpelje po hitrih tirih do londonske postaje Paddington. Tudi Heathrow Express je bil zgrajen z denarjem Evropske investicijske banke. Po skorajšnjem »Goodbye EU« Velike Britanije, begunski krizi in terorizmu, ki se je na evropskih tleh pojavil v izjemnih razsežnostih, je nova realnost zelo drugačna, kot je bila pred letom.
Kot bi leto 2015 imelo 36 mesecev, ne le 12. Trend »superdogodkov in zapletov« se bo krepil tudi v letu 2017. Svet dogodkov je očitno začel delovati po Moorovem zakonu, po katerem se na vsako leto in pol podvojijo zmogljivosti in pogoji za dogodke, zaplete, incidente, tudi teroristične napade. Vzroki za to so izjemen tehnološki napredek, pojav spletnih omrežij, nenehna povezanost in razvoj globalnega trga, ki je dosegljiv vsakomur ob vsaki uri.
In kaj nam je ostalo skupnega v Evropi?
Zdi se, da je najmočnejši člen še vedno in vse bolj enotna denarna valuta ‒ evro. Da je res tako, so letos že občutile države Višegrajske skupine, ki niso del evropske skupnosti. V času pred brexitom so bile države brez evra za pogajalsko mizo v Bruslju veliko bolj povezane in odločevalsko močnejše, izkoriščale so moč funta, supervalute. Po brexitu pa je Poljski, Češki in Madžarski, Romuniji, Bolgariji in tudi Švedski zmanjkalo moči v pogajalskem procesu prav na račun funta, ki zapušča bruseljski parket. Če te ni v klubu, ne odločaš.
Trump iz populista v pragmatika
Na drugi strani Atlantika se je sprožil trend oziranja množic za populisti, kar je posledica vsake krize ali kolosalnega zgodovinskega dogodka. Osip ameriške suverenosti na račun globalizacije in povečevanje neenakosti sta samo dva od številnih dejavnikov, ki ZDA vodijo na novo pot. Trend, ki bo sprožil »copy paste« politične projekte v Evropi. A zadnji sestanek Donalda Trumpa s tehnološkimi velikani, ki so (bili) njegovi kritiki, nakazuje, da bo zmagal ameriški pragmatizem. Obama, ga je očitno ocenil pravilno, ko je izjavil, da Trump ni ideološki, ampak ultimativno pragmatični politik.
Milijarda prodaje naj postane nov vatel
Slovenski izzivi so še vedno predvsem gospodarski, ki pa jih določa politika s sprejemanjem zakonodaje. Po globalni finančni in gospodarski krizi se je v Sloveniji poslabšal materialni položaj ljudi, dodana vrednost je strmoglavila za skoraj osem odstotkov. Gospodarska rast v letu 2016 je dober signal, ki odpira možnosti za izboljšanje življenjskega standarda, a pravi napredek bodo pognale samo korenitejše in predvsem pogumnejše strukturne spremembe. Rast izvoza slovenskih produktov in tudi storitev se bo prihodnje leto nadaljevala, izkoriščenost industrijskih kapacitet se približuje ravni pred krizo. To pomeni, da bodo nujne investicije - sveži kapital. Finančno servisiranje podjetij bo moralo postati učinkovitejše, saj je možnosti posojanja denarja podjetjem vse manj. Po fiasku slovenskih državnih bank, ki so jih dogovorno vodili menedžerji, ki do zdaj še niso srečali roke pravice, bodo slovenska podjetja primorana iskati tuje finančne vire za financiranje razvoja in projektov. Posledično lahko pričakujemo drugi odliv lastništva k tujcem, ne zaradi akvizicij, ampak ker domače sanirane banke ne financirajo podjetij.
Slovenija ostaja industrijska dežela: Yaskawa in avstrijska Magma sta samo dve izmed bolj izpostavljenih, ki hočeta investirati in ustvarjati v Sloveniji. To je odličen znak, da je percepcija o slovenskih kompetencah zunaj boljša, kot si jo priznamo. Imajo nas za industrijsko deželo. In ravno zato bi pričakovali, da bi vlada proaktivno ustvarjala pogoje za podjetja, ki bi dosegala za milijardo prodaje, in organizirala dobaviteljsko verigo od orodjarja do Instituta Jožefa Stefana in vseh univerz. Slovenija potrebuje vsaj nekaj velikih vlečnih konj, Krka je premalo. Cerar in Pahor potrebujeta na svojih diplomatskih potovanjih velike kalibre. Milijarda je pač merska enota za sprejem pri Merklovi, brez posredovanja tretjih oseb.
Letos smo v Sloveniji praznovali 25. obletnico nastanka lastne države. V posebni izdaji slavnostnega Dela, ki je izšlo ob tem dogodku, je Delo na naslovnici zapisalo: »Po tisočih letih nemškega gospostva in 73 letih življenja v Jugoslaviji - Slovenija je samostojna.« Zdaj bi lahko zapisali: Še vedno smo samostojni, tako bo tudi v letu 2017, smo članica EU in upamo, da ima Nemčija načrt tudi za nas, kajti če ga nima, ne bo niti Evrope niti Slovenije.
