Tiskane izdaje
Za Larryja Finka, 64-letnega Američana, precej verjetno še niste slišali, kar sicer ni nič čudnega, saj je tudi v domačem New Yorku bolj ali manj poznan le med elito na Wall Streetu. Možakar običajno deluje bolj diskretno in iz ozadja, a bil je tudi že med kandidati za ameriškega finančnega ministra, med drugim po službeni dolžnosti skrbi tudi za premoženje britanske kraljice in vselej, še posebej pa ob krizah, ima neposreden dostop do Bele hiše in ameriške administracije.
Da pojasnim: gospod z nekam slovensko zvenečim priimkom je ustanovitelj, predsednik in izvršni direktor družbe BlackRock, največje investicijske družbe na svetu, ki v svojih skladih upravlja res neverjetnih 5100 milijard dolarjev premoženja. Je eden od gospodarsko, finančno in tudi sicer najvplivnejših Zemljanov: revija Forbes ga je po vplivu uvrstila na 34. mesto na svetu, tik pred razvpitega tajkuna Ruperta Murdocha in japonskega premiera Abeja.
Njegov BlackRock je zdaj gigant v vzponu: po Trumpovi zmagi in trimesečni borzni veselici v ZDA se je premoženje, ki ga upravlja, zagotovo še povečalo za vsaj desetino, a tudi sicer je za slehernika dokaj težko predstavljivo: po vrednosti presega 120 slovenskih letnih bruto domačih proizvodov. A ne samo to, BlackRock je po navedbah The Economista tudi največji posamični delničar v bančnih velikankah Bank of America, Citigroup, JPMorgan, pa v največjih svetovnih megakorporacijah kot so Apple, Nestle, Exxon, Shell ...
BlackRocku na svetovni lestvici sledijo ameriški megaskladi Vanguard (s premoženjem 4000 milijard dolarjev), State Street (2500 milijard), Fidelity (2100 milijard), v prvi deseterici so še nam znani PIMCO (ko nam je konec leta 2013 pretila razvpita trojka, je vladi Alenke Bratušek zasoljeno »pomagal« pri dragi izdaji dolarskih obveznic), pa Deutsche Asset and Wealth Management (ameriška investicijska veja Deutsche Bank), na desetem mestu lestvice je sicer v vseh pogledih izjemno vplivni Goldman Sachs. Če seštejemo lastniške portfelje prve deseterice skladov, dobimo vrtoglavo številko, ki krepko presega 20.000 milijard dolarjev oziroma znaša približno toliko, kot je vsota ameriškega in nemškega letnega BDP.
Omenjeni skladi tako simbolizirajo in udejanjajo neverjetno koncentracijo svetovnega finančnega in delniškega premoženja. So nekakšni »upravljavci lastnikov«, njihova kapitalska in upravljavska moč je izjemna, v lasti imajo in upravljajo ameriške in svetovne korporacije, med njimi kar 70 odstotkov največjih podjetij s seznama S&P 500. A ne samo to, upravljajo tudi z denarjem ameriških in drugih pokojninskih skladov in že samo zaradi tega razloga so nedvomno »too big to fail«, daleč preveliki, da bi jih Amerika ob novi krizi pustila pasti, kaj šele propasti.
Omenjeni velikani so se še posebej skoncentrirali na dve strateški področji, finance in informacijsko tehnologijo: so 15- do 25-odstotni lastniki največjih ameriških bank, hkrati so vseprisotni tudi v najmogočnejših ameriških tehnoloških podjetjih. Če izpostavim le nekaj primerov: Black Rock, Vanguard in State Street so med največjimi lastniki Microsofta in Applea, Vanguard je recimo največji institucionalni lastnik Googla, Goldman Sachs in Fidelity sta med pomembnimi lastniki Facebooka itd.
»Ta koncentracija lastništva je izjemno pomembna. Zakaj? Danes nimamo samo problemov z vidika človekovih pravic, beguncev ..., ampak imamo probleme tudi z vidika informacijskih pravic,« mi je v intervjuju, ki bo objavljen v prihodnji Sobotni prilogi, povedal priznani bankir in ekonomist Sibil Svilan. »Človekove pravice so bile namenjene zaščiti človeka pred nasiljem države, politike in drugih. Danes pa govorimo o informacijskih pravicah in kako zaščititi individualne informacijske pravice posameznika pred korporacijami. Država ima danes manj vpogleda v informacije o posamezniku kot pa Google, Facebook in drugi. Ko pa imate tu opravka s tako koncentracijo lastništva, se ve, kdo in kaj v resnici vodi svet,« pravi Svilan.
Drži, ob raznih teorijah zarote in špekulacijah, kdo iz ozadja vlada svetu (je to razvpita skupina Bilderberg, trilateralna komisija, prostozidarji ...?), je precej varna stava, da so globalni ekonomski in informacijski vladarji prav megaupravljavci korporacij in svetovnega premoženja kot so BlackRock, Vanguard, Pimco, Goldman Sachs in drugi. Kot delničarji lahko vplivajo na poslovno politiko največjih svetovnih bank in korporacij, iz njih vlečejo dividende in jih, obilno založeni z insajderskimi informacijami, nalagajo nazaj v nove lukrativne naložbe. In hkrati kot lastniki in nadzorniki finančnih in informacijskih podjetij razpolagajo tudi z ogromnim informacijskim kapitalom, z zaupnimi informacijami o bankah, podjetjih in tudi o nas, navadnih državljanih.
Konkretno, BlackRock prek svoje inovativne globalne informacijske platforme Aladdin (akronim za Asset, Liability And Debt & Derivative Investment Network) črpa podatke, analizira tveganja in daje usmeritve svetovnim naložbenikom. Aladdinov softver prek svojih algoritmov upravlja 15.000 milijard dolarjev naložb, kar je neverjetnih sedem odstotkov svetovnega finančnega premoženja.
Aladdin tako simbolizira izjemno koncentracijo kapitalske in informacijske moči in vpliva v dobi svetovnega spleta, ki posvečenim lastnikom kapitala omogoča legalen in neoviran dostop do informacij in vpogled v vse kotičke realnega in virtualnega sveta. Tudi skozi metapodatke Googla, Facebooka in rešitev, ki jih zdaj omogočajo vseprisotne nove tehnologije. Ja, Veliki brat, o katerem je pisal George Orwell v romanu 1984, bi ob Aladdinu zagotovo zadovoljno pomežiknil.
