Tiskane izdaje
Primerjajmo dve v zadnjem času izjemno prisotni hipokriziji. Evropska levica v imenu sočutja in človekovih pravic v Evropo vabi vse pomoči potrebne, pri čemer potiho ve, da bo desnica poskrbela, da se neomejeno prihajanje ne bo zgodilo. Desnica, po drugi strani, populistično nastopa z argumentom, da se med migranti skrivajo islamski skrajneži, kar je zgolj zastrašujoča fasada za prepričanje, da je krščansko Evropo potrebno zaščititi pred krivovernimi muslimani. Četudi je za uresničitev agende treba poteptati človekoljubne nauke lastne vere.
Levica tudi noče priznati, da je zavoljo reda in pravičnosti treba omejiti svobodo beguncem. To seveda ne pomeni, po zgledu najkonzervativnejših evropskih držav, na meje poslati vojsko in zgraditi ograje. Prej gre za to, da je treba beguncem iskreno ponuditi roko, a pri tem postaviti tudi jasna pravila, v kakšnih okvirih so upravičeni do pomoči in kje.
Dejstva, da begunci nočejo ostati v nekaterih državah in si želijo v »obljubljeno deželo« Nemčijo ali v Skandinavijo, ne smemo razumeti kot vzvišenost ali izbirčnost beguncev. Prej se moramo vprašati, kaj je narobe z državami, ki jih želijo zapustiti ljudje, ki so ubežali vojnam, lakoti in ostalim oblikam nesvobode.
Ne glede na to je od pribežnikov treba zahtevati, da vsaj začasno ostanejo v državah, v katere so bili razporejeni. Ne zato, ker bi jim ne privoščili boljših, ampak zato, da bodo z njihovo pomočjo boljše postale njihove države gostiteljice. Če ne drugače, bodo v s prosilci za azil prenatrpani Nemčiji po večletnem čakanju na pravno ureditev lastnega statusa, sami spoznali, da so priložnosti tudi v drugih državah.
Begunci so izjemna priložnost, da EU preneha biti Evropa dveh hitrosti in postane močna, delujoča in predvsem pravično urejena institucija, od katere imajo koristi vse članice. In seveda tudi vsi ljudje - državljani in pribežniki. Zato pa je treba v posamezne članice pravično razporediti ne samo beguncev, pač pa tudi investicije in razvojno-izobraževalne projekte, ki bodo omogočili vzpostavitev bolj enakomerno razvite Evrope.
Begunci so za Evropsko unijo priložnost, da izkaže solidarnost ne samo do nesrečnikov, ki so vanjo prepešačili, pač pa tudi do nesrečnih držav, ki v njej životarijo. Če te priložnosti EU ne bo izkoristila v svoj prid, bo to storil kdo drug in takrat bodo razlogi za strah mnogo bolj upravičeni.
