Tiskane izdaje
O razlogih, da smo se jeseni poslovili, ne bomo razpredali. Pojasnimo le, kar so nam povedali − premalo ste nas brali, všečkali skoraj nič. Dodali bi le še, da je bilo to pričakovano in razumljivo − tudi naši pogledi niso bili v skladu z vsesplošno medijsko uredniško politiko »povrnitve ugleda kapitala«. Tega sicer čisto dobro ne razumemo. Kapital kot tak nikoli ni imel slabe javne podobe − v nasprotju z našimi malimi in velikimi kapitalisti.
V času pisanja bloga Varčujmo skupaj se je Slovenija gospodarsko začela pobirati. Zdaj že lahko trdimo, da se tudi naši že zdavnaj objavljeni pogledi uresničujejo, veliko dela pa še ostaja − nam in vladi, tej ali naslednji.
S čim lahko to dokažemo?
Pisali smo, da kar je takrat vztrajno v pismih bralcev poleg nas razlagala le peščica domačih makroekonomistov, omenimo vsaj Franceta Križaniča, da Slovenski BDP in proračun nad vodo vzdržujejo izvozniki. Malokdo je prisluhnil, v zadnjih mesecih pa so to končno začeli razlagati vsi − od Umarja do profesorjev ekonomije.
Trdili smo, ne samo, da je za gospodarsko okrevanje treba spodbujati gospodinjsko potrošnjo in javne investicije, temveč tudi, da bi prav davčna razbremenitev gospodinjstev spet spodbudila gospodarsko rast. Morda ste se takrat smejali, zdaj se lahko zresnite ...
Gospodinjstva začenjajo zapravljati privarčevano v letih krize, najemajo kratkoročne kredite za domače nakupe − od pralnih strojev do televizorjev − in to se začenja poznati ter ugodno vpliva na živahnost trga. Celo smetarji pravijo, da državljani že več porabijo za hrano. To sklepajo po povečanju količin komunalnih odpadkov. Tudi vlada je končno dojela in začenja nekaj velikih investicij: pospešila je priprave na gradnjo drugega tira, sprejema državne prostorske načrte in ob tistih, ki jih že ima, recimo za tretjo razvojno os, bo to v prihodnji petletki in še dlje močna infuzija rasti domačega BDP. Ostaja še ena stvar, o kateri smo prav tako pisali in se morda prav zato komu zamerili. Obdavčitev kapitalskih dobičkov namreč. Nekaj malega je storjenega, a minister Mramor, ki je s tem začel strašiti že pred več kot letom dni, se je moral posloviti. Upamo, da bo kdo njegovo pionirsko delo znotraj kapitalskih in gospodarskih mrež Slovenije nadaljeval ...
Naš blog Varčujmo skupaj se je torej pravočasno, že nekaj mesecev pred tistim, ko je njegova nepotrebnost postala očitna, poslovil. Nazaj, za zdaj, ga ne bo. Potreben pa je drugačen makroekonomski blog skozi prizmo gospodinjstev. Imenovali ga bomo Zapravljajmo skupaj. Zakaj?
Tole bomo rekli in spet zapeli kot prvi petelin. Vse, kar je vlada proti koncu lanskega leta razdelila s podpisi socialnih pogodb, z zakoni in s povečanji postavke v aktualnem proračunu, veljati pa začenja v letu 2017, bo tudi lahko plačala. Slovenija vstaja in raste in prav je, da se to takoj prelije v dohodke gospodinjstev. Mimogrede, če nismo povsem enaki v tem, za koga delamo, torej za državo oziroma javni sektor, ali pa za svoj žep ali za dobrobit domačega kapitalista, nas statistika kot gospodinjstev ne deli po viru naših prihodkov, torej, recimo, na gospodinjstva z dohodki pretežno iz javnih, pretežno realnih ali z dohodki iz mešanih javno-realnih prihodkov.
Državi gre dobro. Ob izteku leta je ekonomist Franjo Štiblar − tisti, ki je leta 2013, ko so Sloveniji vsi napovedovali nadaljevanje recesije, za leto 2014 napovedal rast in izkazalo se je, da je imel prav − v oddaji Studio City predstavil zanimive številke. Slovenija je lani v proračun dobila 400 milijonov evrov več denarja, kot je vlada načrtovala. Že del tega denarja pokrije povišanja, ki jih je vlada podpisala v zadnjem času.
Z novim blogom Zapravljajmo skupaj se bomo oglašali občasno. Do prihodnjič pa vam na srce polagamo tole: več ko boste porabili, več boste zaslužili.
Pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
