Tiskane izdaje
Slovenija je najhitreje starajoča se evropska država. Zaradi povsod prisotnega obračanja demografske piramide na glavo so, seveda, zaskrbljene tudi druge države, ne le naša - recepti za premagovanje težav, ki jih prinaša tako izrazit populacijski preobrat, pa so zelo različni.
Je (tudi) naša država sposobna navidezno nepremostljive ovire spremeniti v (za zdaj še tako rekoč povsem neunovčeno) prednost, ki lahko pomembno pripomore k razvoju in razcvetu, na katerega Slovenci čakamo vse predolgo, z vse bolj usihajočim upanjem?
Poglejmo nekaj dejstev. Nenalezljive kronične bolezni, med katerimi prednjačijo srčno-žilna obolenja, rak, kronične respiratorne bolezni in diabetes, vsako leto ugasnejo 38 milijonov življenj. Pojavnost teh obolenj narašča s starostjo. Pogojena je z danostmi sodobne civilizacije, z načinom življenja, ki ga človeku vsili nemalokrat povsem nečlovečno zasnovani delovni ritem. Na nastanek teh bolezni, ki vznikajo tudi pri mladih, včasih že pri otrocih, vpliva genski pečat pa tudi ali predvsem razvade, s katerimi si marsikdo teši svojo psiho in tudi fizis - v upanju, da mu bo to pomagalo pozabiti na vsakdan, prezasičen s stresom in obremenitvami, zasebnimi, šolskimi, študijskimi in delovnimi.
Razmerje med razvadami in skrbjo za čim bolj zdravo, s prostočasnimi aktivnostmi in telesno vadbo zapolnjeno življenje se resda opazno spreminja, a ne dovolj in ne zadosti hitro. Naraščanje obolevnosti je hitrejše, teža tega bremena pa z vseh koncev pritiska na kadrovsko, logistično in finančno podhranjeno zdravstvo; to preprosto ni več kos upravičenim potrebam in pričakovanjem prebivalstva.
Bolnikom je, če vedno znova aktualne politične floskule o predani skrbi za dobro pacienta prevedemo v resničnostni vsakdan, kratena ustavno določena pravica do pravočasnega, kakovostnega, učinkovitega in varnega zdravljenja. Pri nas to v zadnjem obdobju najbolj povedno potrjujejo daljšajoče se čakalne dobe na diagnostične postopke; vse daljše čakanje na diagnozo in na začetek zdravljenja je za marsikoga, na žalost, tudi usodno.
Ker se je začel rožnati oktober, posvečen ozaveščanju o raku na prsih, kot povedni primer poglejmo to najpogostejše onkološko obolenje Slovenk. Diagnozo rak dojk vsako leto postavijo približno 1300 ženskam in desetim moškim. Hudo je, če vemo, da bodo to diagnozo vsak dan dobile tri ženske, medtem ko jih bo še nekajkrat toliko zbolelo za katerim drugim rakom - vedoč, da okoliščine za pravočasno postavitev diagnoze in takojšnje učinkovito zdravljenje, vključno z zagotavljanjem celostne obravnave in rehabilitacije, niso optimalne.
Združenje Europa Donna že skoraj 20 let opozarja na pomen tako preventive kot kurative, s poudarkom na čim zgodnejšem odkritju bolezni, v teh dneh pa izpostavlja podatek, da skoraj polovici Slovenk, ki so se primorane spopasti z rakom dojk, diagnozo postavijo pozno. Zaradi tega Slovenija pri preživetju bolnic z rakom na prsih še vedno ne dosega niti evropskega povprečja!
In podobno je na marsikaterem drugem področju medicine. Neugodne danosti niso pisane na kožo ne pacientom in ne zdravnikom oziroma timom, ki želijo pomagati po najboljših močeh - v čakanju na zdravstveno reformo se te okoliščine le še slabšajo, dostopnost do zdravstvenih storitev krni. Pomanjkanje zdravnikov je krivo, da ti niso le preobremenjeni, ampak so posledično, skupaj s svojimi varovanci, izpostavljeni tudi bistveno večjim tveganjem.
Kako sanirati nastalo situacijo? Kako preprečiti znana tveganja, ki porajajo vedno nove težave, kako presekati začarani krog, v katerem je starajoče se prebivalstvo izpostavljeno vse večjemu številu obolenj, možnosti za preprečevanje in saniranje tega bremena, ki mu je družba kot celota le stežka kos, pa je vedno manj?
Trenutno evropske države za eno leto preventive v povprečju še vedno namenijo manj kot za en dan zdravljenja - čeprav je znano, da se vsak evro, vložen v preprečevanje bolezni, povrne v šestkratni vrednosti. Pri nas so ta razmerja še bolj nesorazmerna in nedopustna.
Res je, da se je po zaslugi dognanj sodobne medicine življenjska doba človeka bistveno podaljšala - žal pa daljše življenje ni sinonim za zdravo živetje, vsaj ne vedno. Po drugi strani pa bi védenje, da je danes tako imenovana srebrna ekonomija tretja največja ekonomija na svetu, in da se v njej skriva izjemno pomemben potencial za rast in razvoj, moralo biti zadosten razlog za takojšnje iskanje in vzpostavljanje novih rešitev tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.
Na pravkar končanem Evropskem zdravstvenem forumu Gastein (European health forum Gastein, EHFG), ki je v 19 letih postal izjemno vplivno stičišče in izmenjališče idej, modelov in rešitev za boljše zdravje evropskega prebivalstva, smo slišali veliko tovrstnih pobud. Tudi iz ust nobelovskega lavreata Paula Krugmana, ki se zavzema za ekonomijo z bistveno bolj izrazitim socialnim čutom, tudi v povezavi z aktualno globalno finančno krizo.
V sivečih predstavnikih bejbi bum generacije Krugman vidi izjemne razvojne možnosti, saj ti lahko družbi, če jih ne bo (več) silila v preuranjeno upokojitev ali jim predlagala sistemskih rešitev za nadaljnje delo, ki mejijo na uzakonjeno "krajo" trdo prisluženega denarja, pomagajo pri izvijanju iz kriznega krča.
Namestnik generalnega direktorja generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane pri evropski komisiji Martin Seychell, denimo, zelo jasno pove, da so naložbe v promocijo zdravja in v preprečevanje zbolevanja prvi in najpomembnejši korak. Ljudje bodo le tako dobili pravo, dobro osnovo za zdravo življenje, ki jim oziroma nam bo omogočilo ostati aktivni še v pozni starosti.
Tudi zdravstveni sistemi se bodo morali spremeniti, v smislu uvedbe bolj proaktivnih, integriranih, po dobrih praksah zgledujočih se modelih.
Naložbe v zdravje in zdravstvo so nuja. To je znano dolgo, ni pa priznano - na državni ravni, med različnimi vladnimi sektorji, ki bi se v skrbi za boljše zdravje prebivalstva morali povezati in celovito ukrepati. Pri nas so še vedno preveč v ospredju interesi in vrtički, medtem ko se na celostno skrb za zdravje pozablja.
A zdravje je, pa naj si politiki to priznajo ali ne, izjemno pomemben ekonomski dejavnik. Okno priložnosti. Seveda je od ljudi, ki danes Slovenijo vodijo, odvisno, kako jasno sliko, kako izostren uvid v resničnost želijo imeti. So sposobni zagotoviti, da bo pogled skozi to "okno" vendarle tudi našemu narodu in njegovemu zdravju in blaginji napovedal boljšo prihodnost?
Odgovori bodo morali priti kmalu, rešitve prav tako. To pa bo mogoče le, če odgovori ne bodo še naprej ostajali na eni, odgovorni pa na drugi strani. S skupnimi močmi bo treba premostiti prepad, ki onemogoča ohranitev celovitega, učinkovitega, ažurnega in varnega zdravljenja.
***
Diana Zajec je univ. dipl. novinarka, komentatorka Dela, specializirana za področje zdravja in zdravstva. S filigranskim povezovanjem umetnosti pisane besede in poznavanja razsežnosti slovenskega zdravstva že več kot dve desetletji pomaga soustvarjati premike na tem izjemno kompleksnem področju.
***
Zdravstveni blogi na Delo.si
Izjemen odziv bralcev Dela na tematske zdravstvene strani, s katerimi smo v zadnjih letih poskušali čim bolj celovito prispevati k védenju o najbolj priporočljivih in strokovno preverjenih prijemih za ohranjanje zdravja, o boleznih in možnostih za njihovo zdravljenje pri nas, nas je spodbudil k nadgradnji pisanja o aktualni in akutni problematiki s področja zdravja in zdravstva.
Še naprej vam bomo predstavljali zgodbe posameznikov, ki jim je, čeprav se je zdelo nemogoče, uspelo premagati težko bolezen, še bolj dosledno bomo opozarjali tako na vrhunske dosežke slovenske medicine kot tudi na sistemske pomanjkljivosti in napake, da bi jih lahko čim prej odpravili.
Tematska zdravstvena stran bo v Delu znova postala stalnica. Na spletu pa objavljamo zdravstvene bloge. Vsako sredo točno opoldne si podajajo pero in izmenjujejo dobronamerne pa tudi kritične misli strokovnjaki z različnih področij:
dr. Erik Brecelj, kirurg
Sabina Senčar, ginekologinja
prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog
Gabrijel Fišer, kirurg
Diana Zajec, novinarka
izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, družinska zdravnica
prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog
dr. Maruša Hribar, homeopatinja
