Tiskane izdaje
Zimski meseci so skoraj za nami. Letošnje vreme je spet pokazalo nenavadne vzorce, ki na dolgi rok nakazujejo konkretne podnebne spremembe. Dolga obdobja izjemno visokega zračnega pritiska so povzročila dolgotrajne inverzije z nizkimi temperaturami po dolinah. Vsa umazanija, ki jo ustvarimo ljudje za delovanje družbenoekonomskega sistema in našega načina življenja, je ostala koncentrirana v nižjih predelih Slovenije. Velik del te umazanije sestavljajo trdi delci, med drugimi tudi črni ogljik, ki ga največ pridelamo v prometu in individualnih kuriščih na biomaso.
Biomasa, med katero spada tudi les, je veljala (oziroma večinoma še vedno velja) za ekološki energent, ki nima veliko vpliva na okolje. To bi sicer lahko bilo res, če bi v Sloveniji obstajala ustrezna zakonodaja, ki bi predpisovala ustrezne peči, filtre in pripravo kurjave. Ker tega ni, drva pa so v velikem delu Slovenije še vedno najcenejša kurjava, je vpliv na okolje izjemno velik, še posebej zato, ker v teh pečeh zgorijo tudi najrazličnejši drugi, včasih strupeni odpadki.
Živim v relativno čistem okolju Zgornje Savinjske doline, vendar je zrak v zimskem obdobju bolj onesnažen kot v Ljubljani zaradi vpliva kurišč sovaščanov.
V takšnih dneh je beg iz dolin, beg v zdravo okolje, kjer se lahko diha s polnimi pljuči, doline pa ostajajo zaplinjene, nujen. V Ljubljanski kotlini smo začeli izvajati meritve onesnaženja z črnim ogljikom in ogljikovim dioksidom po vertikalnih profilih, vse do zgornje meje inverzijske plasti v različnih vremenskih situacijah. Velikokrat namreč ni dovolj, da onesnaženje rešujemo lokalno, ker je vpliv širše regije prevelik.
Blog pišem v hotelski sobi v Berlinu, kjer na turističnem sejmu ITB z dr. Lučko Kajfež Bogataj predstavljava vpliv podnebnih sprememb in črnega ogljika na turizem. Pod vtisom obiska tesnobnih turističnih točk, posledic holokavsta, je pisanje o človeku kot okoljskem problemu nekoliko marginalno v primerjavi s posledicami nacizma, ki nam sporoča, da se lahko tudi izobražen ljubitelj kulture spremeni v zver, ki brez slabe vesti krvoločno pobija druge ljudi. V primeru takšnih in podobnih zgodovinskih apokalips »Homo sapiensa«, ki naj bi se rešil spon darwinovega naravnega izbora vrst z razvojem empatije, so onesnaženja zaradi termoelektrarn, prometa ali kurišč resnično le prijazne deviacije medvojnega obdobja.
A kljub temu ne smemo pozabiti, da onesnažen zrak vsako leto »krvoločno pobije« okoli sedem miljonov ljudi, kar je precej več od uničevalne fašistične iztrebljevalne mašinerije. Slab zrak povzročamo vsi, ki toleriramo in živimo v predatorskem ekonomskem sistemu, ki glorificira zmagovalce, dodano vrednost in dobiček. Okolje je podrejeno nenasitnim človeškim potrebam, med katere gotovo spadajo tudi potovanja, prosti čas in aktivnosti, ki poganjajo turistično industrijo.
Slovenija se je hvalevredno odločila za zeleno pot v turizmu, ki gradi promocijo na neokrnjeni naravi, prijaznosti do okolja. Vendar neomejena sla po dobičku, rasti BDP, ki ga želi tudi naša vlada, dolgoročno ne omogoča zelenega turizma, ker v osnovi uničuje naravni substrat. Nisem prepričan, da se naši »strategi« rasti turizma tega dejstva zavedajo.
V hladnih januarskih dneh, ko je bila temperatura v hangarju globoko pod ničlo, smo začeli pripravljati letalo Dynamic WT9 Survey za nadaljevanje misije meritev črnega ogljika, saharskega peska in ogljikovega dioksida nad Sredozemljem v obdobju, ko vetrovi prinašajo delce v srednjo Evropo. Predvsem nas zanima, koliko delcev pride v Alpe, koliko se jih usede na ledenike in kako temnejša površina vpliva na njihovo pospešeno taljenje. Večina alpskih glaciologov se strinja, da ledenike, ki so vir pitne vode v evropskem prostoru, izgubljamo zelo hitro. Pesimistične napovedi jim dajejo zgolj še 50 let do popolnega izginotja. Kaj to pomeni za prebivalstvo, turizem in izrabo energetskega potenciala, je v tem trenutku težko napovedati, gotovo pa je, da se bo situacija drastično poslabšala.
Dr. Griša Močnik in dr. Luka Drinovec, ki skrbita za znanstveni del meritev in raziskav, sta imela veliko težav pri umeščanju naprav, saj vsaka nova žica, novo napajanje lahko povzroči motnje pri obstoječih letalskih komunikacijskih sistemih. Takšne motnje je težko odkriti, saj jih lahko povzroča že majhna sprememba položaja kakšnega kabla, sprememba položaja letala ali radijskih frekvenc. Novo ožičenje s feritnimi filtri ter nova programska podpora sta odpravila večino problemov, tako da je letalo že skoraj pripravljeno na dolge čezmorske etape.
Letošnja misija GLWF bo logistično še nekoliko bolj zapletena kot predhodne, kljub temu da bodo poleti potekali na območju Sredozemlja, Alp in srednje Evrope. Vzrok je skrit v posebni vremenski situaciji, ki se običajno zgodi le redko, ko vetrovi omogočajo transport trdih delcev iz Afrike proti severu. Ko bo vremenoslovec Andrej Velkavrh sporočil, da se verjetna situacija približuje, bo zelo malo časa za pripravo na polet, obnavljanje vseh dovoljenj in iskanje primernega vremena za letenje. Veliko različnih naključnih stvari bo lahko podrlo zastavljene načrte in spremenilo nadaljnji potek, povzročalo spremembe, zamude in podražitve.
Prva, okrog deset ur dolga etapa je načrtovana iz Portoroža neprekinjeno do Cipra, kjer je predviden pristanek na grškem delu otoka, na letališču Pafos, v bližini rojstnega kraja grške boginje lepote Afrodite. Upajmo, da bo pozitivno vplivala na vremensko situacijo nad Sredozemskim morjem, ki je v tem letnem času preveč mrzlo za prostovoljno kopanje. Tudi vojaške politične razmere v Tuniziji in Alžiriji lahko zakomplicirajo načrtovane polete, zato moramo biti pripravljeni na sprotno prilagajanje in rezervne variante.
***
V živo v interaktivni grafiki
Podvig Matevža Lenarčiča in ekipe GLWF boste lahko v živo spremljali tudi na Delo.si, na posebni podstrani. V njej boste poleg sprotne trase leta našli vse ključne informacije o pripravah, poteku, namenu in ciljih projekta, sodelujoči ekipi, pa tudi o njihovih prejšnjih podvigih.
Med pisci blogov bodo poleg Matevža Lenarčiča še Griša Močnik, Andrej Velkavrh, Petar Damjanić, Boris Mikuž, Petra Draškovič Pelc in Martin Šolar.
Po vzletu Lenarčičevega letala lahko spremljate traso, vsebnosti črnega ogljika na območju Sredozemlja ter prebirate bloge članov ekipe GLWF, sproti pa jo bomo opremljali tudi s posnetki s poti.
Spremljate jih lahko na njihovi spletni strani in na facebook profilu.
