Tiskane izdaje
Bomo tudi v Sloveniji ljudje prodali svojo ledvico, če bomo hoteli dostojno preživeti? Na to je že pred leti opozarjala Vesna Godina, ki kot antroploginja spremlja našo materialno in socialno razprodajo. Trenutno naši zaposleni (!) sodržavljani prodajajo kri oziroma plazmo. Kaj je pri tem še pretresljivo? Vse se godi kar v nakupovalnem centru. Ti meni kri, jaz tebi hrano in kakšne copate. Kako daleč je za nas standard Bangladeša, kjer vsaj ogrevanja in dragih zimskih oblačil ne potrebujejo?
Če so človeški organi in kri vstopnica do hrane, šolanja in vzdrževanja družine, je razprodaja spolnosti prisotna v enaki meri. Nekateri mediji voajersko kukajo v svet spolnosti, ki je tako pristna, kolikor zmore bankomat. Kako bi sicer promovirali poslovno (!) idejo, kot je spletna stran Ashley Madison. Kaj ponuja ta spletna stran? Ne pojoče ščuke ali predpražnika, ki godrnja božične pesmi. Na voljo je, saj ni res − pa je, poročenim osebam, ki iščejo osebo za varanje. Menite, da v času spolne svobode, v krajih, kjer ni Islamske države, ki bi vas zavila v črn šotor in prislonila brzostrelko na sence, ljudje ne bodo za hrbtom svojega partnerja in otrok imeli seksualne afere? 37 milijonov uporabnikov spletne strani meni drugače. Varanje svojega partnerja je očitno nov hobi in neznanski profit za poročenega (!) ustanovitelja spletne strani za varanje poročenih. Svojo poslovno idejo oglašuje s sloganom: »Življenje je kratko, imej afero.« Žal dobesedno. Vmes se je namreč zgodilo razkritje uporabnikov spletne strani Ashley Madison. Med znanimi imeni prešuštnikov so bili tudi »pobožni« ameriški desničarji in celo duhovnik. Dve razkritji sta se tragično končali s samomorom. Med moškimi uporabniki izstopajo tisti, ki javno promovirajo svojo družino kot »krščanski vzor«. Torej, njihova poslovna ideja je, da prodajajo (navidezno) zvestobo, se slinijo določenim političnim strankam. Vse mora biti posel ali pa se ne izplača? V takšni družbeni klimi težko uspevajo krhki medčloveški odnosi.
Zadnje desetletje je zaznamovala tudi berlinska anarhistična »tehno palača« Berghein, ki je zaslovela kot prostor zabave za razredno neuvrščene: »Prej boste videli seks na šanku kakor kakšnega zvezdnika.« Vzporedno omogoča, da udeleženci zabave množično urinirajo drug po drugem. Medtem se britanska politična struktura z vse daljšim seznamom zvezdnikov, umetnikov in plemičev še naprej pogreza v zgodovinskih obtožbah za pedofilijo.
Intimnost, kaj je to? V času, ko tudi znanost razpravlja o »industriji seksa«, kot da je to gospodarska panoga.
Obstaja še kaj, kar ni naprodaj?
