Tiskane izdaje
Če je Fabian Dahlem ena od največjih težav, se hokejski Olimpiji ni treba bati. Je to pač še ena sezona, v kateri se športni račun ne bo izšel. Prišel bo nekdo drug, strokovnjak z velikim ali malim S, morda entuziast ali pa vajenec, ki si utira trenersko pot. In Olimpija bo na konju.
Navijačev ali peščice najbolj zvestih privržencev ledenih zmajev iz Tivolija, ki še vztrajajo in bolj ali manj strastno podoživljajo poraze v razširjenem prvenstvu Avstrije in so zahtevali Nemčevo menjavo, ne kaže jemati preveč resno. Res ne gre, da bi se vodstvo kluba uklonilo zaradi štirih, morda petih jeznoritih ali razočaranih protestnikov. Na najboljši način jim je odgovoril kar trener sam: »Čudež je, da fantje še igrajo in vztrajajo.«
Je navijače resnično razjezila Dahlemova (ne)strokovnost ali pa so imeli posebno nalogo? Če velja prva različica, potem jim kapo dol. Še obstajajo »norci«, ki jim je mar. Če druga, potem je to že videna zgodba. Sodi v paket, ki ga ponuja obubožana slovenska športna scena, na kateri zaradi krize največji kakovostni zdrs plačujejo kolektivne panoge. Takšni ekscesi niso neznani, nekoč jih je bilo veliko na nogometni sceni, na kateri so se rešitelji največkrat pojavljali tam, kjer je bilo najmanj denarja, vidni so tudi na košarkarski. Vsepovsod bodo še, toda sporočilo bo vedno enako: klubom brez denarja se v glavnem ponujajo čarovniki, ki jih je zlahka prepoznati kot kruhoborce, bodisi trenerske bodisi funkcionarske. V urejenih in stabilnih klubih seznam »iskalcev službe« vendarle zapolnjujejo verodostojnejši ljudje. Ki se predvsem ne ponujajo sami!
Olimpija je na vrhu slovenske klubske hokejske piramide in je najbolj izpostavljena. Bije bitko za preživetje in hkrati tekmuje. Na vprašanje, kaj je pomembnejše, preživeti ali tekmovati, kajpak ni težko odgovoriti. Šteje oboje, toda kaže upoštevati realnost. Da bi Olimpija lahko na ledu uresničevala tekmovalne cilje, bi morala biti denarno stabilen in organizacijsko zgledno ustrojen klub. Kar še ni!
Za predsednika hokejske Olimpije Marka Popoviča je sezona prav gotovo prelomna. Pogumno se je lotil sanacije in dobil zaupanje upnikov, ampak cena, ki jo bo klub plačal, če bo vzdržal pri izpolnjevanju sanacijskega načrta, bo zelo visoka na športnem področju.
Pasti, da bi se predsednik uklonil pozivom »ulice«, je in bo veliko. Nekaj jih je že občutil, na primer s preusmeritvijo pokroviteljskega denarja za sanacijo košarkarske Olimpije. Prepričan pa sem, da ima Ljubljana še vedno dovolj razumno in zvesto hokejsko občinstvo ter morebitne pokrovitelje, ki se ne bodo uklonili zahtevam lokalne politike, in bodo poštene predsednikove namere nagradili. Četudi se računica ali kakšna poteza na športnem področju ne bo izšla, kot bi navijači želeli. Le kruhoborcem naj se izogiba!
Dahlemovim kritikom pa naslednje: če je le »iskalec službe«, bo tudi z njim prej ali slej opravila selekcija na ledu.
