Dosedanja politika je hranila špekulante

Če se država odloči vmešavati v gospodarstvo in prihranke državljanov, mora pravila jasno vnaprej opredeliti.

Objavljeno
18. september 2014 23.12
Jožko Peterlin
Jožko Peterlin

Ali lahko pričakujemo, da bo nova vlada omogočila zdravo podjetniško iniciativo in preprečila slabo prakso nenehnega popravljanja zakonov za nazaj, ker niso sposobni oceniti posledic ob njihovem sprejemanju? Morda pa je treba samo prekiniti prakso začasnega popravljanja zakonov za potrebe posameznikov ali posameznih podjetij. To ni stabilno podjetniško okolje. To omogoča le stabilen dohodek tistih pri ali v koritu.

Vlada je dolžna zagotoviti pravno varnost

Vsaka vlada se zaveže, da bo spoštovala ustavo, zakone, da bo ravnala etično in da so njihovi poslanci neodvisni. Ali se je katera vlada do zdaj tega držala? Nobena. Zakaj plačujemo devetdeset poslancev, če jih misli samo deset. Vsaka vlada hoče v svojem mandatu sprejeti vse zakone, s katerimi bo »rešila Slovenijo«. Zakone zato pripravljajo na hitro in kljub negativnemu mnenju pravne službe DZ. In tako nastajajo zakoni, ki pod krinko »javnega interesa« prinašajo več škode kot koristi. Se še spomnimo, kako je bilo s pidovsko privatizacijo, z oddeljevanjem pidovskega premoženja v finančne holdinge in odlašanjem s preoblikovanjem tistega, kar je preostalo v pidih, v vzajemne sklade? In od kod tudi sicer izvirajo največje tajkunske zgodbe? Če je ta vlada kaj drugačna od dosedanjih, bomo v kratkem videli.

Kako se odloča posameznik?

Denar, ki ga zaslužimo običajno porabimo. Problem nastane, ko se moramo odločiti o načinu varčevanja. Če smo dovolj skrbni, se pozanimamo, kakšne so razmere in pravila na trgu ter kako in kdaj bomo donose delili z državo.

Vlaganje v obveznice države in državnih bank naj bi bilo varno, saj država in državne banke najbrž ne bodo šle v stečaj, če poznamo obveznosti lastnikov po ZGD. Investiranje v delnice podjetij pa naj bi bilo nasprotno zelo tvegano, saj se razmere na finančnem trgu in boniteta izdajatelja lahko hitro in znatno spreminjajo. Dejanski dogodki zadnjega obdobja pa kažejo, da v Sloveniji marsikaj sploh ni tako, kot naj bi bilo po zdravem razumu in v pravni državi. Menim, da je precej bolj tvegano, če si državljan Slovenije.

Nekaj primerov iz prakse

Zdaj je treba plačati davek ob prodaji delnic, ki si jih kupil pred številnimi leti, ko so bili ti donosi neobdavčeni. Nekoliko pozneje je veljalo, da moraš posedovati delnice tri leta in si oproščen davka na kapitalske donose po treh letih. Pozneje se je ta rok prestavil na dvajset let. Nič ni narobe, da se zakoni spreminjajo, a za naprej; ko se je posameznik odločil za nakup, so veljala določena pravila, in teh ne bi smeli spreminjati za nazaj.

Za potrebe dokazovanja izvora premoženja davčni upravi je bil posameznik dolžan varovati dokazne listine pet let. Nato so čas podaljšali na deset let. Kaj pa tisti, ki je po petih letih listine vrgel v smeti? Danes ne more davčni predložiti dokazov, čeprav je ravnal zakonito. Dokazno breme je na potencialnem zavezancu.

Država spremeni zakon o bankah, s katerim omogoči spreminjanje pogodbenih odnosov za nazaj. Oškodovancem pa izrecno prepove sredstva pravnega varstva oziroma razglasi, da sploh niso stranka v postopku, saj gre zgolj za administrativen odnos med posamezno banko in Banko Slovenije.

V vseh naštetih primerih je naša vlada spreminjala zakone za nazaj oziroma spreminjala pravila igre. Ker naša ustava določa, da je povratna veljava pravnih aktov dovoljena le, če ne posega v že pridobljene pravice posameznika, se zdi, da je to neustavno. Ko prebiramo premoženjsko stanje politikov, lahko ugotovimo dvoje: da so prišli v politiko, da si finančno opomorejo, ali pa se zavedajo, da sta finančni trg in zakonodaja stvar političnega ekshibicionizma.

Kaj pa odgovornost izdajatelja?

Predvsem za potrebe nepoučenih vlagateljev, in tudi sicer, morajo izdajatelji vrednostnih papirjev objaviti prospekt, v katerem so dolžni zapisati vsa tveganja, katerim se vlagatelj v njihove papirje izpostavlja, in kakšno je finančno stanje izdajatelja ob izdaji papirja ter kaj namerava s tem denarjem početi. Prospekt mora preveriti Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), revizor da mnenje na finančno stanje izdajatelja. Banka Slovenije redno spremlja poslovanje bank in je dolžna ukrepati, in to sproti, ne pa z nekajletno zamudo. Pozneje ugotavljamo, da so bile informacije, na podlagi katerih se je posameznik odločil naložiti denar, močno neresnične in pomanjkljive. Uprava je lagala, nadzorniki niso nadzirali, Banka Slovenije in revizorji so mižali, vsi pa so se pošteno pasli.

Ali lahko verjamemo, da, na primer, uprava NLB ob izdaji novih papirjev, razkrije vse bistvene sestavine prospekta? Verjetno, a se upravičeno lahko bojimo, da nam tudi zdaj pogosto kaj zamolčijo ali prikažejo drugače od resnice.

Koga varuje red EU?

Predvsem tiste, ki jih zlorablja lastna država. Fizične osebe, mikro in mala podjetja so skladno z direktivo EU varovani pred zlorabami na finančnem trgu, ker se predpostavlja, da so nepoučeni vlagatelji. Država članica mora poskrbeti, da v svojem pravnem redu zagotovi zavarovanje interesov nepoučenih vlagateljev. V interesu malih varčevalcev/investitorjev morajo svojo vlogo odigrati najmanj ATVP, Banka Slovenije in revizorji, ki jamčijo, da letna poročila in podatki v prospektih ob izdaji vrednostnih papirjev dolžnikov izražajo dejansko finančno stanje dolžnika. Za finančno škodo, ki bi lahko nastala nepoučenemu vlagatelju, so osebno objektivno finančno odgovorni člani uprav in nadzorniki izdajateljev vrednostnih papirjev ter posredniki teh papirjev. Nepoučenim vlagateljem ni dovoljeno prodajati tveganih inštrumentov, če jim tveganj ne razkriješ oziroma ti inštrumenti niso namenjeni njim.

Stabilnost je varnost

Novi predsednik vlade je že večkrat izjavil, da je treba vzpostaviti stabilno okolje, ki bo temeljilo na poštenosti. Pomembno je, kaj se šteje za izhodišče, ki ga moramo stabilizirati, in kaj je pošteno. Gospod je eden najuglednejših pravnikov, potem lahko pričakujemo, da bo stabilnost in pravna varnost zagotovljena, krivice za nazaj pa popravljene. Le tako bodo tujci in domači potencialni investitorji verjeli, da je morda smiselno investirati v Sloveniji.

Stabilnost pa gotovo ne koristi špekulantom, ki služijo pretežno z uporabo nedovoljenih notranjih informacij. Politika hrani negativne špekulante, tudi zakoni se prilagajajo potrebam posameznikom. S tem politika ubija podjetniško iniciativnost.

Zdaj iz medijev vidimo, kako se sprejema zakonodaja v Sloveniji. Pišejo jo po nareku iz tujine. Je to zato, ker doma nimamo strokovnjakov? Le kje so se šolali? Enako prakso so prevzeli nabavniki državnih podjetij z zavodov, ko jim javne razpise pišejo kar posamezni dobavitelji. To ni stabilno in zdravo okolje, je pa stabilna praksa na račun zdravja.

Bojmo se politike, ki hoče pomagati

Politika pomaga le nekaterim posameznikom, na račun večine pa sprejema ukrepe, ki so všečni in dolgoročno škodljivi. Razvili so se različni finančni produkti, ki koristijo zgolj finančnim posrednikom, pa so nam jih ponujali na bančnih okencih in nobena državna ustanova ni opozarjala na tveganja.

Vsaka poslovna odločitev, ki temelji na zunanji podpori in se njena ekonomika izide le ob državni podpori, dolgoročno ne more biti uspešna. Poseganje države v ekonomsko odločanje posameznika uničuje pametne dolgoročne odločitve. Kalkulacije, ki vključujejo državno podporo, bodo za vedno potrebovale podporo. Zato se ekonomsko ne izplača doma saditi krompirja, solate in imeti kako kuro. Če država pomaga, naj pomaga mladim na začetku poslovne poti, ampak ne v četrtem poskusu.

Če se država že odloči vmešavati v gospodarstvo in prihranke državljanov, mora pravila jasno opredeliti vnaprej, še preden se sklepajo pogodbe, in ta pravila morajo biti jasno opredeljena tudi v teh pogodbah. Zaplembe in drugi posegi, ki temeljijo na spreminjanju pravil za nazaj, so daleč od tistega, kar lahko vzpostavi stabilno okolje, temelječe na poštenosti.



–––––– Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.


Dr. Jožko Peterlin, Inštitut za poslovne finance, www.smartfin.si